Umetnina
Barve izbirava skupaj,
čopiči so na voljo,
platno je drago,
okvirja ne rabiva.
Drug drugemu sva podlaga
in temà
in luč.
Ta pesem je za vse, ki vedo,
da ljubezen ni fuč.
»Super rima!«
Mi in sladkorna pena
Krivda po kosilu.
Premalo za nekatere,
preveč za vse ostale …
Mi
pa se zapredemo
v sladkorno peno.
Sladica doseže spravo.
Kratki stik
Razmajana vtičnica je lačna ljubezni.
Pozabil si, da je, nekje zadaj, za omaro,
na nedosegljivem mestu,
lačna ljubezni …
Tam je, nepremično strmi v temo
in si želi ljubezni.
»Daj že enkrat vtakni kabel tiste svoje lampe!«
Če imaš modre oči, uporabiš modro senčilo za veke
Nekatere stvari so jasne.
Druge so meglene,
zasenčene,
zastrte,
strte.
Srce na srebrnem pladnju
Z zobmi sem ti iztrgala srce,
ga položila v svoje naročje
in mu zapela uspavanko …
Tiho,
brez pričakovanj
in brez ljubezni, si nemočen izdihnil.
To so te kanibalske fore …
»Na koncu spoznam,
da je moje naročje posrebreno.
Kul!«
Življenje je prepovedana beseda
Včeraj je kovač še koval železo
in ženo vznemirjal z vonjem svojega potu.
Danes več dosežeš z dezodorantom
in šopkom rož.
Jutri bomo vsi, v sterilnih pogojih, kadili srobot.
Življenje uporabim v naslovu in potem še enkrat,
da je smiselno.
Alternativa v kokošnjaku
Perje v laseh namesto klobuka.
Jajce namazano na dlake.
In svečka pod nosom.
Koliko si star?
Dovolj, da poješ.
***
Karmen Hribar je preprosta oseba z zapleteno domišljijo. Poezijo objavlja v revijah Rast, Fanfare 2, OtojčjeO in v spletni literarni reviji Locutio.
