V mesecu maju je Gogina pisateljska rezidenca gostila Ahmeda Burića, ki že dobro pozna Novo mesto, saj je to že njegovo peto gostovanje. Tokrat nas je obiskal v okviru projekta Reading Balkans, ki povezuje številne rezidence na območju bivše Jugoslovije pa tudi širše. Program podpira Evropska unija s projektom Ustvarjalna Evropa.
Ahmed Burić, rojen leta 1967 v Sarajevu, je eden izmed najvidnejših angažiranih novinarjev na območju bivše Jugoslavije. Je pa tudi kolumnist, pisatelj, pesnik in glasbenik. Med vojno je nekaj časa živel tudi v Sloveniji, nato pa je zaslovel predvsem kot pesnik. Leta 2004 je izšla zbirka Bog tranzicije, nato leta 2009 Solze nafte in krvi ter 2013 Materni jezik. Marca 2016 je pri založbi Goga izšel prevod pesniške zbirke Vrata raja, kjer je pri marsikateri pesmi sodeloval tudi kot soavtor prevoda. To je prvi prevod Burićevih del v slovenščino, gre pa za izbor njegove poezije iz različnih zbirk oz. obdobij. Prevajali so uveljavljeni slovenski ustvarjalci, kot so Stanka Hrastelj, Dušan Šarotar, Esad Babačić, Dijana Matković in Jelka Ciglenečki. Tudi sam je prevajalec iz slovenščine v bosanski jezik. Pohvali se lahko s prevodom romana Gorana Vojnovića Čefurji raus!. Napisal je še zbirko kratkih zgodb 9,5 (2016)pa zbirko esejev Od Ivana do Azize,nedavno je izšla tudi zbirka 10 zgodb Najvažnija partija Aleksandra Witteka.
V Novem mestu je v pogovoru z urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki tokrat predstavljal svoj zadnji roman Tebi šega što se zovem Donald. V dokaj kratkem romanu je prisoten izredno živ glas pripovedovalca, lahko slišimo govorjeni jezik, kar da prozi posebno noto. Dve zgodbi iz romana je predstavil že leta 2004 na literarnem večeru, kjer ju je občinstvo dobro sprejelo, ampak Burić z njima še ni bil povsem zadovoljen. Po petih letih pa je znova nadaljeval s pisanjem, zgodba je morala dozoreti. Jelka Ciglenečki je izpostavila, da vse Ahmedovo ustvarjanje poteka skozi premislek o ritmu. Začutimo ga lahko tudi v prozi. V pogovoru je izdal tudi, da že pripravlja nov roman, ki bo nosil naslov Nitko in ništa v Ljubljani in Zagrebu. V romanu bo prikazan svet beguncev iz Bosne v 90. letih v Ljubljani.
V Sloveniji ima kar nekaj dobrih prijateljev, ko je leta 1994 prišel iz obleganega Sarajeva v Ljubljano, si je dokaj hitro ustvaril nek svoj krog. Ljubljana je takrat ravno doživljala tranzicijo v mesto (»grad v nastajanju«). Takrat je začel živeti neko drugo življenje, v nekem drugem jeziku, vendar se je počutil domačega v krogu bivših punkerjev, kot so Borut Mehle, Esad Babačić, ki so mu življenje znova utirili. Vendar v tistem obdobju enostavno ni mogel pisati, pravi, da je živel življenje skozi ekran, skozi nekakšno zaveso.
Ahmed je svoj obisk Slovenije dobro izkoristil, saj se je udeležil tudi Foruma Tomizza, kjer je z ostalimi udeleženci odprl veliko aktualnih tem. V Novem mestu pa se je povezal s skupino Dan D, s katero ustvarja svoj novi glasbeni projekt. S Tokcem – Tomislavom Jovanovićem sta hitro našla skupni jezik, tako da so že začeli ustvarjati in morda bomo lahko že kmalu poslušali zanimivo ploščo.
