Dolenjska in Novo mesto, kot njeno središče, sta od nekdaj znana po bogati kulturni dediščini, ki se večinoma dogaja v kulturnih ustanovah ter na ljubiteljski ravni z rednimi gostovanji profesionalnih ali polprofesionalnih gledaliških, plesnih in glasbenih skupin, komornih orkestrov, pevskih zborov … Sicer je v zadnjem času opaziti mnogo kulturnega dogajanja, predvsem poleti se zvrsti ogromno kulturnih in glasbenih festivalov (v Novem mestu so predvsem odmevni Novomeški poletni večeri, festival kratke zgodbe Novo mesto short, Jazzinty, Fotopub, v Črnomlju vsakoletni Črnfest, v Kostanjevici na Krki pa je letos potekal prvi Festival kulture Kostanjevica, kjer so si zadali nalogo promoviranja gledališke in koncertne umetnosti), obiščete lahko predstave v Anton Podbevšek teatru, občasno pa je v vaških gasilskih domovih tudi kakšna predstava amaterskih gledaliških skupin, ki delujejo pod okriljem različnih kulturnih društev.
Pomembno vlogo v razvoju kulture in umetniške ustvarjalnosti ima življenje samo, k razumevanju se lahko približamo s sociologijo vsakdanjega življenja, predvsem pa s sociologijo prostega časa. Tu je potrebno v zakup vzeti demografske podatke priseljevanja in prestrukturiranja družbe skozi čas. Kot ugotavlja Grobovšek (1996), je socialistična rast blokovskih naselij v Novem mestu vodila k temu, da so tako imenovani »getovci« svoj prosti čas namenili gradnji vikendov, kamor se lahko umaknejo iz nenaravno postavljenih socialističnih blokovskih naselij v okolici mest. Najboljše prosti čas izkoriščata turizem in šport, nekoliko manj pa izobraževanje in kultura. Morda je temu tako zaradi tržno naravnanega gospodarstva, ki spodbuja množično ali popularno kulturo, zato pa je zaznati vse manj prave umetniške produkcije, svobodnega ustvarjalnega revolta, ki se upira enostavnim tržnim formulam (Grobovšek, 1996).
Zgodovinski prerez razvoja društev in kulturnih ustanov na Dolenjskem in v Novem mestu
Prvo ustanovljeno društvo sega v leto 1887, ko je Janez Krajc ustanovil Sokolsko društvo, ki je leta 1925 začelo delovati v Narodnem domu. Takrat je društvo imelo kar 293 aktivnih članov. Ukvarjali so se s športom, glasbo in gledališčem, pripravili so do štiri premiere v sezoni, v bogato založeni knjižnici pa so potekali debatni večeri o aktualnih temah (Vovk, 2008).
V pesniškem društvu slovenske moderne, z imenom Zadruga, ki sta ga ustanovila Maks Čadež in Ivan Štefe (Cankar, 1920), je Dragotin Kette v času bivanja v Novem mestu opravljal tajniško funkcijo.
Po Dolencu (2000) je leta 1918 v Novem mestu delovalo okrog 15 društev. Ta številka je do leta 1932 zrasla na 140, od tega je bilo 36 kulturnih.
V članku Skozi preteklost in sedanjost(2000) Stane Granda pravi, da vodilna mesta v kulturnih društvih niso bila vsem dostopna. Kdor pa se je hotel kulturno udejstvovati »kot igralec, pevec, orkestraš, godbenik, bibliotekar«, je to lahko počel ne glede na svetovni nazor ali politično usmerjenost.
Predvsem močno razvita je bila igralska kultura, moški pevski zbor, godba, tamburaški in salonski orkester, ki so delovali pod okriljem Študijske knjižnice in Dolenjskega muzeja, ki sta delovala kot društvi. Slednji je začel delovati leta 1941.
Konec II. svetovne vojne predstavlja pomembno prelomnico za kulturno politiko na Slovenskem. Nekdanji monarhiji sta kulturo urejali centralistično in težili k nacionalni enotnosti.
Sčasoma se je okolje preoblikovalo, pomembnejša od kulture in humanistike sta postala gospodarstvo in tehnologija. IMV, Krka, Novoteks in Novoles so bili čedalje močnejši. Prišlo je do menjave generacij in priseljevanja Neslovencev, ki jim je bil vstop v kulturo neomogočen. Tako so družbene spremembe vodile k zapiranju Novomeščanov med štiri stene. Mladi so iz potrebe po iskanju drugačnosti leta 1958 ustanovili jazzovsko glasbeno skupino Dizzy Combo, ki je delovala vse do leta 1964. Zasedbo so sestavljali: Janez Gabrijelčič, Franc Blažon, Filip Robar, Peter Simič, Zvone Pelko, Jože Dobovšek, Janez Korošec in mnogi drugi gostje-pevci. Mladi entuziasti so s svojo iniciativo tako spodbujali svobodno misel in nakazovali pot k demokratični družbi (Gabrijelčič, 2000).
V literarnih krogih so zasnovali društvo Pro et contra, ki pa je zaradi neenotnosti članov, slabega razvoja kadrov ter takratne politike, ki je želela, da deluje znotraj političnih struktur (Prešeren, 2000), zamrlo. Tako je bilo društvo nekakšne vrste gibanje, ki je kasneje sicer delovalo pod imenom KUS Janez Trdina.
Z ustanovitvijo Republike Slovenije lahko potegnemo ločnico med zgodovinskim prikazom ter današnjo sliko stanja na področju kulturnih društev. Mnoga društva in ustanove, ki so nastala v tistem času, so dejavna še danes.
Današnja ureditev ljubiteljske kulture
Ena izmed najpomembnejših organizacij na področju ljubiteljske kulture je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. S profesionalno razvito mrežo skrbijo za razvoj in večjo dostopnost ljubiteljskih aktivnosti. Območna izpostava Novo mesto podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti na območju Dolenjskih Toplic, Mirne Peči, Novega mesta, Straže, Šentjerneja, Škocjana, Šmarjeških Toplic in Žužemberka. Območna izpostava Metlika podpira 31 kulturnih društev, večinoma gre za pevske zbore, folkloro, kmečke žene, tamburaške skupine in nekaj takih, ki se ukvarjajo izrecno z organizacijo prireditev v poletnem času. Eden izmed najodmevnejših je Pridi zvečer na grad. V območni izpostavi Črnomelj in Semič je registriranih 26 delujočih društev. V območni izpostavi Trebnje je registriranih 26 kulturnih društev. Prirejajo gledališke igre za otroke in odrasle, izobraževanja in priložnostne proslave.
Dejavne so tudi zveze kulturnih društev, ki spodbujajo in omogočajo napredek, razvoj ter dostopnost ljubiteljskih aktivnosti na področju kulture. Na Dolenjskem delujejo ZKD Grosuplje, ZKD Ivančna Gorica, ZKD Trebnje ter ZKD Novo mesto. V Zvezi kulturnih društev Novo mesto je trenutno registriranih več kot 60 društev, od tega sta aktivni približno dve tretjini. Po večini gre za društva s področja vokalne in inštrumentalne glasbe, gledališča, folklore in plesa. Med društvi drugih narodnosti s svojo dejavnostjo najbolj izstopajo KUD Žumberak, Hrvaška kulturna udruga ter Srbsko kulturno društvo, katerih cilj je predvsem ohranjanje priseljenske kulturne dediščine.
Kot eno izmed bolj dejavnih društev na Dolenjskem je treba izpostaviti Društvo Novo mesto. Z izdajanjem zbornikov, drugih publikacij ter glasila Izziv, z organiziranjem simpozijev, konferenc, tribun in sej, se trudijo ne samo na področju kulture, temveč si prizadevajo za celovit razvoj mesta. Tako so prisotni tudi na področju gospodarstva ter mestne prostorske ureditve (oživljanja starega mestnega jedra).
Društvo novomeških študentov ali DNŠ je bilo ustanovljeno leta 1992. So organizatorji dogodka Always Cvičk, ob zaključku šolskega leta prirejajo kultni Kolektivc, enkrat mesečno so v klubu Lokal Patriot prirejali DNŠ Sessions… V Novem mestu so tako od leta 2014 nastopili že Edo Maajka, skupina Elemental, Big Foot Mama ter mnogi drugi.
Krkino kulturno društvo deluje že od leta 1971. Krka, d. o. o., v Novem mestu zaposluje približno 4000 delavcev in zato je pomembna za spodbujanje kulture kot dela življenja na Dolenjskem. Likovna dela razstavljajo v dveh galerijah, in sicer v Novem mestu in Ljubljani. V okviru društva deluje gledališki klub ter mešani pevski zbor Krka.
V Novem mestu delujoče društvo Terpsihora Dance Company, Plesno društvo Novo mesto je bilo ustanovljeno leta 1992. V program vključujejo tudi najmlajše, otroke stare tri leta. Vpišete jih lahko v skupino Plesna abeceda, kjer otroci razvijajo telesno motoriko. Imajo več skupin baleta, razdeljene po starostnih skupinah, nudijo balet tudi za odrasle ter skupino sodobnega plesa. Plesne skupine se predstavljajo na zimskih in letnih produkcijah, ki jih organizirajo sami.
Na področju likovne kulture v Novem mestu je aktivno Likovno kulturno društvo Mavrica Novo mesto. Organizirajo skupinska druženja in likovna ustvarjanja na prostem. V zadnjem času je bila najbolj odmevna mednarodna galerija na prostem ob reki Krki pod gostiščem Loka.
V Dolenjskih Toplicah bi bilo potrebno izpostaviti dve društvi, KUD Vesel teater in KUD Dolenjske Toplice. KUD Vesel teater šteje 35 članov, ki se ukvarjajo z odrsko umetnostjo. Publiki se predstavljajo s skeči, otroškimi in lutkovnimi igrami ter igrami za odrasle, med katerimi so po številu najbolj izrazite komedije.
KUD Dolenjske Toplice je nastalo leta 2000. Od takrat deluje mešani pevski zbor, otroška gledališka skupina ter likovna sekcija, katere strokovni mentor je akademski slikar Jože Kumer.
Malo manj aktivno, pa vendar, je tudi Kulturno-umetniško društvo Straža. Prirejajo gledališke igre, plesne produkcije, potopisna predavanja in koncerte.
V Kočevju je dejavno Glasbeno-kulturno društvo Muzikalija. Večinoma se ukvarjajo z organizacijo prireditev in koncertov. So eno izmed redkih, ki so z namenom razvoja glasbenih skupin postavili glasbeni studio. Ukvarjajo se z mentoriranjem na področju pisanja pesmi, aranžmajev, snemanja skladb ter snemanja videospotov. Pod njihovim okriljem je nastala skupina Charlie Butter Fly, ki je nastopila že z mnogimi uveljavljenimi glasbeniki (Siddharta, Neisha, Zoran Predin, Trkaj …).
Izpostavila sem le nekaj društev, pisati o vseh registriranih društvih bi bilo nesmiselno. Danes pravzaprav lahko vsak s podpisoma dveh znancev ustanovi društvo, kakovost vsebine pa je predana v roke ustanoviteljev. Ravno zato so pomembni posamezniki z vizijo in poslanstvom, ki jih s preudarnimi sposobnostmi vodenja uresničujejo na različne načine.
Sklepna beseda
Močno razvita ljubiteljska kultura je pokazatelj splošnega stanja kulture pri nas. Spreminjanje posameznikove kulturne zavesti in družbenih trendov po besedah dr. Blatnika (2016) pelje v vse večjo proizvodnjo kulture, oglaševanja ter minimalno refleksijo le-te. V času neoliberalnega kapitalizma tako prevladuje popularna množična kultura nad kvalitetetnim umetniškim ustvarjanjem. Kdor pozna prvine marketinga in trženja, bo s svojim uspehom prehitel tudi tiste bolj kakovostne, pa vendar se ne bo dolgo obdržal. To je opaziti tudi v številu društev, ki vzhajajo kot gobe po dežju. Marsikatero ugasne kot muha enodnevnica, ravno zaradi pomanjkanja kvalitetnih vsebin ter poznavanja splošne zgodovine kulture in društev, ki so bila močna in odmevna v svojem delovanju pa tudi pomanjkanja znanja na področju timskega dela in vodenja. Svoboda ustvarjanja brez urednikov in kuracije peljeta k dolgemu repu (novodobni pojav, ki ga opiše Chris Anderson) nekvalitetnih ali morda neprepoznanih kvalitetnih vsebin. Nekoč mi je Janez Kolenc zaupal, da je »kvazi« umetnikov toliko, da se dela gnoj. Pa vendar je poudaril, da se ravno v gnoju skrivajo biseri.
Reference
- Blatnik, A. (2016). Za pogledi tema. Spletni portal LUD Literatura. Dostopno na: http://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/za-pogledi-tema/
- Cankar, I. (1920). Ivan Cankar v Zadrugi. Dom in svet: zabavi in pouku, 33(1/2), 12-17.
- Dolenc, E. (2000). Razvoj kulturnih ustanov v slovenskih mestih in Novo mesto do leta 1941. Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske: novomeški zbornik,21-35. Novo mesto: Društvo Novo mesto.
- Kovačič, B., Škerlj, A., Granda, S., Osolnik, B., Vovk, S., Dovič, M., … in Simič, E. (2003). Društvo Novo mesto: Prvih 10 let. Novo mesto: Društvo Novo mesto.
- Gabrijelčič, J. (2000). Jazz na dolenjski glasbeni sceni. Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske: novomeški zbornik, 135-144. Novo mesto: Društvo Novo mesto.
- Granda, S. (2000). Skozi preteklost in sedanjost. Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske: novomeški zbornik,11-17. Novo mesto: Društvo Novo mesto.
- Grobovšek, J. (1996). Novi vidiki kulturne animacije in promocije Novega mesta. Novomeški zbornik: mesto, vloga, pomen in razvoj Novega mesta v prihodnjem tisočletju, 149-158.
- Novo mesto danes: informativni vodnik po občini Novo mesto.(1991). Novo mesto: Grafocommerce.
- Prešeren, J. (2000). Pro et contra – zakaj kontra? Oblikovanje kulturnih ustanov in razvoj Novega mesta v kulturno središče Dolenjske: novomeški zbornik, 149-152. Novo mesto: Društvo Novo mesto.
- Vovk, S. (2008). Novomeški ustvarjalci – zgodovina za prihodnost : sprehod po starem mestnem jedru. Novo mesto: Društvo.
