Avtorici: Natalija Zanoški in Petra Ostanek
Pred kratkim sva se s Petro v poznih popoldanskih urah, ki so se začele spogledovati z večerom, sprehodili po pravkar dokončanem spodnjem delu Glavnega trga … Celo življenje navajena, da so na prostranem srednjeveškem trgu dominirali avtomobili, se nisem mogla naužiti svobode prostega gibanja. Brez paranoičnega umikanja sva si ogledali izvedbe tlakov, urbane opreme, svetil, zasaditev. Brez povzdigovanja glasu, celo v šepetu, sva izmenjavali misli o načrtovanem pogovoru z avtorji prenove. Največji vtis pa ni naredila nova preobleka trga, temveč mimo sprehajajoči someščani. Veliko njih! Objemajoči se pari, družine z brezskrbno tekajočimi otroci, gospa na večernem sprehodu kužka, mladeniča sredi žgoče razprave ob vhodu v novo pivnico … Ko se je s trga umaknila pločevina, so ga napolnili prebivalci. Kam s(m)o hodili na sprehode vsa ta leta?
Še nedokončana prenova dela mestnega jedra je že sprožila prve odzive. Snovalki vsebine sva, v sodelovanju z Marino Katalenić, Tamaro Rijavec, Anjo Koršič Mravlje, Barbaro Škraba in Viktorijo Tekstor, želeli izmeriti spremembo utripa Novega mesta.
V prvem delu prostor namenjamo vplivu predhodne ureditve Glavnega trga, izkušnjam koordinatorja in projektantov prenove ter prvim odzivom novomeščanov. V drugem delu želimo izvedeti, kakšno je stanje mestnih vaških jeder v regiji ter premisleku o dejavnikih (ne)uspešnosti prenov drugje po Sloveniji. V zadnjem delu številke skozi pogovor predstavljamo razmišljanja arhitektk in arhitektov različnih generacij, ki so ali še vedno ustvarjajo pomembnejše prostore naše regije.
Tomaž Golob nas vabi na »spominski« sprehod po Glavnem trgu in Rozmanovi ulici: uspešna avtorska povojna ureditev prof. Marjana Mušiča je uspela vzpostaviti poseben duh prostora, ki smo ga prebivalci mesta ponotranjili, stroka pa prepoznala kot ključno sestavino nadaljnjega preoblikovanja.
Kako je osebno doživljal procese pred in med prenovo središča dolenjske prestolnice, nam v članku razgrinja »mestni arhitekt« Tomaž Slak, član Urbanističnega sveta Mestne občine Novo mesto. Presenečeni boste: v tej vlogi se je namreč še najpogosteje počutil kot »nepriljubljen potepuški pes«.
Arhitektka Petra Ostanek v pogovoru s predstavnikoma avtorske skupine aktualne prenove Glavnega trga želi izvedeti, kako je potekal proces projektiranja in izvajanja del ter kako vidijo prihodnost tega javnega prostora.
Osrednji članek je kratek vprašalnik za Novomeščane ob skorajšnji prenovi, ki ga je pripravila Marina Katalenić. V kratkem času smo zbrali odgovore več kot dvesto prebivalcev, ki v staro mestno jedro danes večinoma pridejo na … sprehod! Pri ocenjevanju novega stanja je opazen delež vprašanih, ki s trenutno obstoječo situacijo niso seznanjeni, zato smo za nekaj odgovorov prosili Mestno občino Novo mesto.
Na obisk drugih mestnih in trških jeder v naši regiji nas pelje Tomaž Golob, širše po Sloveniji pa Tamara Rijavec. Po analizi prenov treh osrednjih javnih prostorov ugotavlja, da uspešne ureditve v ospredje postavljajo predvsem človeka – uporabnika. Možnost srečevanja omogoča navezovanje stikov, ki generirajo nove vsebine za nadaljnjo gradnjo mesta in družbe.
Z nami v pogovorih delijo svoje izkušnje in premisleke trije plodovitejši lokalni arhiteti oz. arhitektke različnih generacij, Marijan Lapajne, Borut Simič in Danijela Kure Kastelc, ter velikokrat nagrajena arhitektka Maruša Zorec iz Ljubljane, ki se s sodelavci ukvarja z zahtevno prenovo objektov Glavni trg 2 in Dilančeva 3 v Novem mestu, kamor se bodo naselile mlade družine. Avtorice člankov Marija Ana Kranjc, Natalija Zanoški, Viktorija Tekstor in Anja Koršič Mravlje so svoje sogovornike prosile tudi za komentar aktualne prenove Glavnega trga v Novem mestu.
Tudi v zadnjem delu, ki je namenjen vizualni umetnosti in literaturi, se nismo želeli izogniti arhitekturi. Marina Katalenić v pogovoru s slikarjem Jožetom Marinčem med drugim izpostavlja umestitev njegove slike Simfonija pomladi v javni urbani prostor, Anja Koršič Mravlje pa nas prek kratke zgodbe Umor v Ediseli seznanja z izginjanjem slovenske modernistične stavbne dediščine.
