- Fotografije: Jan Rifelj
Študentsko organiziranje in pojav študentskih klubov oziroma društev sta v Sloveniji svojevrsten fenomen. Zveza ŠKIS, krovna organizacija, v kateri so združeni vsi slovenski študentski klubi, šteje kar enainpetdeset polnopravnih članov ter sedem pridruženih članov, ki so razdeljeni v šest regij – Dolenjsko, Gorenjsko, Osrednjo, Primorsko, Regijo 02 in Regijo 03. Za naše okolje je najbolj zanimiva Dolenjska regija, katere člani so Študentski klub Ptjeln iz Šentjerneja (ŠKPT), Študentski klub Sevnica (ŠKS), Ribniški študentski klub (RŠK), Klub študentov občine Trebnje (KŠOT), Klub posavskih študentov (KPŠ), Klub kočevskih študentov (KLUKŠ), Klub belokranjskih študentov (KBŠ), Društvo študentov Brežice (DŠB) in seveda Društvo novomeških študentov (DNŠ). Vsi po vrsti so v svojih lokalnih okoljih odlični opazovalci stanja v družbi, z mladostjo in zagnanostjo svojih aktivistov, njihovimi svežimi in netipičnimi idejami pa posledično predstavljajo pomembne sooblikovalce družbenega in družabnega udejstvovanja.
Študentski klubi in njihovo financiranje
Pomembno je tudi dejstvo, da imajo študentski klubi za svoje delovanje na voljo nezanemarljivo količino finančnih sredstev, ki jih vsakoletno pridobivajo skozi uzakonjene mehanizme – najpomembnejši vir financiranja klubov je tako imenovani »Kriterij kakovosti delovanja klubov« (KKDK, do nedavnega »Pridnostni sklad«) Zveze ŠKIS, kamor se steka vnaprej določen odstotek denarja iz naslova študentskega dela. Zveza ŠKIS zbrana sredstva nato na podlagi ocenjevanja klubov, ki morajo zadostiti precejšnji količini zastavljenih smernic, deli med njih. Na ta način se del denarja, ki so ga pridelali študenti, skozi dejavnost študentskih klubov vrača k njim in je porabljen zanje. Ta princip in dejstvo, da so študentski klubi neprofitne organizacije, ki za cilj nimajo dobička, temveč doprinos k napredku v družbi, vodita do dveh najpomembnejših argumentov, ki govorita v prid študentskemu organiziranju. Ker je v našem okolju najbolje poznano delovanje Društva novomeških študentov, bo za razlago obeh DNŠ najboljši primer.
Prvi izmed argumentov je bolj oseben in meri na posameznika, ki lahko z aktivizmom v študentskem klubu pridobi marsikatero delovno izkušnjo, dodobra napolni svoj »indeks« neformalne izobrazbe in delo v klubu izkoristi za učni poligon na številnih področjih, kot so kultura, vzgoja, izobraževanje in druga, pri tem pa mu ni treba pretirano skrbeti za končno finančno sliko projekta, ki ga organizira, saj so sredstva kluba v vsakem primeru namenjena porabi. To seveda ne pomeni, da se v študentskih klubih z denarjem razsipava, v večini primerov so ti še posebej varčni, saj lahko z varčnostjo pripravijo še več aktivnosti.
V viziji Društva novomeških študentov je med drugim zapisano, da bo društvo »zadane cilje, tako kot doslej, dosegalo z entuziazmom, zagnanostjo ter z domačim, študentskim znanjem«. Član in posledično aktivist društva je lahko vsakdo, ki ima stalno prebivališče na območju novomeške upravne enote. Pomembna sta predvsem entuziazem in zagnanost, ki navadno izhajata iz želje in potrebe po določeni spremembi v lokalnem okolju, pa naj bo to organizacija dobrodelnega teka ali zgolj pomanjkanje dobrih žurov. DNŠ v svoje vrste sprejme vsakogar (naj gre za krajše časovno obdobje, zgolj za organizacijo enkratnega dogodka, ali pa za daljše obdobje in sodelovanje pri stalnih projektih društva). Zaveda se, da imajo različni ljudje različne interese, pri tem pa se s svojim znanjem in izkušnjami pri organizaciji raznoterih dogodkov trudi aktivistom nuditi podporni sistem predvsem s finančnega in administrativnega vidika, na ta način pa svoje znanje prenaša na nove rodove. Tako se aktivisti društva pri še tako »majhnih« projektih (ki se taki morda zdijo navzven) naučijo priprave projektne dokumentacije ter finančnih konstrukcij, vodenja tima, osnov trženja, oglaševanja in računovodstva ter še česa. Še posebej pa učenje skozi pridobivanje izkušenj pride do izraza pri organizaciji večjih, stalnih dogodkov društva, kjer ni dovolj zgolj nekaj telefonskih klicev, dvovrstična finančna konstrukcija in vabilo najožjim prijateljem s podobnimi interesi in hobiji, temveč ti dogodki zahtevajo tudi po več mesecev vloženega časa, od aktivistov terjajo mnogo truda, prinašajo številne zaplete in (v pregovorno »brezskrbnem« času študentskega življenja) posledično relativno pomembne odločitve. Nenazadnje so aktivisti odgovorni tudi za precejšen finančni vložek.
Pri takih dogodkih je projektna ekipa navadno razdeljena na več manjših skupin, ki skozi svoje delo projekt vodijo k zaključeni celoti. Najbolj tipični primeri takšnih dogodkov so enodnevni festivali s popoldanskim in večernim programom.
Prva izmed delovnih skupin na takšnih dogodkih je navadno programska ekipa, ki je nadalje razdeljena na dve podskupini – ena izmed njiju skrbi za pripravo popoldanskega programa prireditve, na katerem se lahko predstavljajo ulični umetniki, na njem nastopajo plesne ali folklorne skupine, obiskovalci sodelujejo pri športnih igrah, možnosti je skorajda neomejeno. Ta podskupina mora poskrbeti za koncept svojega dela programa, pridobiti organizacije, ki bodo sodelovale pri izvedbi tega koncepta, in se obenem držati omejitve finančnega vložka, predvidenega za ta del dogodka.
Druga programska podskupina skrbi za večerni (glasbeni) del prireditve. Tako mora poiskati primerne glasbene skupine, ki bodo na festival pripeljale zadostno število obiskovalcev, kar pa v večini primerov pomeni dogovarjanje s poklicnimi menedžerji, ki so vsi po vrsti odlični, izkušeni in neizprosni pogajalci. Poleg tega na dan dogodka skrbi za komunikacijo in logistiko povezano z glasbenimi izvajalci in še marsikaj.
Programski ekipi sledi trženjska skupina, ki za lažjo in boljšo izvedbo projekta pridobiva sponzorska sredstva in donacije, za kar je potrebno spretno, natančno in v današnjem času zaradi poplave sponzorskih prošenj predvsem inovativno komuniciranje s podjetji, kjer so za take zadeve prav tako zaposleni profesionalci.
Naloga skupine za stike z javnostmi je približati dogodek potencialnim obiskovalcem in jih prepričati, da se bodo nanj odzvali in se ga udeležili. Tako upravlja z družbenimi omrežji, pripravlja strategijo oglaševanja, piše sporočila za javnost in na splošno skrbi, da je dogodek čim bolj viden in izpostavljen.
Skupina, ki se ukvarja z gostinstvom, je odgovorna za izbiro dobaviteljev, najem natakarjev in blagajn, pripravo primerne ponudbe, obenem pa na dan dogodka skrbi za koordinacijo vseh teh členov verige.
Vse skupine navadno povezuje tehnična skupina. Ta skrbi za pridobitev in postavitev odra, luči, ozvočenja in ograj, mobilnih sanitarij, »šankov« in morebitnih stojnic za izvedbo popoldanskega programa, izobešanje transparentov pridobljenih partnerjev in še kaj.
Zadnji košček v mozaiku projektne ekipe je na dogodkih takšne velikosti po navadi vodja prireditve, ki skrbi za koordinacijo in kakovostno komunikacijo med vsemi ostalimi delovnimi skupinami, ob tem pa skrbi še za administrativno plat dogodka, ki zajema pridobitev mnogih dovoljenj in odločb, ki skupno pripeljejo do pridobitve dovoljenja za izvedbo prireditve.
Vse to pomeni najmanj sedem aktivistov odgovornih za izvedbo precej velike prireditve, ki imajo za sabo še pomočnike in ostale delavce. Vsi ti ljudje so študenti, ki se pri pripravi takšnih dogodkov vsakodnevno srečujejo in pogajajo z izkušenimi profesionalci, pri čemer pridobivajo dragocene izkušnje. Najlepše je, da lahko takšne prireditve razvijajo prav vsi člani društva, če le imajo zgoraj omenjeno zagnanost in entuziazem. S sodelovanjem pri organizaciji take vrste dogodka lahko vsi vključeni spoznajo, na katerem področju se znajdejo ter kaj jih zanima. Taki dogodki prinašajo znanja in izkušnje, ki jih na tako »varen« način ni mogoče pridobiti nikjer drugje. Tako nastajajo prepoznavni dogodki, med katerimi velja še posebej izpostaviti »Grem domov v Novo mesto«, »ParkTek« in »Kolektivc«.
Vključevanje v lokalno skupnost
Poleg osebnega vidika pozitivnih učinkov študentskega organiziranja je tu drugi argument, ki skozi delo študentskih aktivistov in društev zadeva celotno lokalno skupnost in kakovost bivanja v njej. V poslanstvu Društva novomeških študentov je zapisano, da »društvo preko delovanja sooblikuje aktualno družbeno, mladinsko in kulturno politiko na lokalnem nivoju ter študentsko politiko na nacionalnem nivoju« ter »opravlja svoje poslanstvo preko svojih zavodov, partnerstvi z javnim in gospodarskim sektorjem, ter z ostalimi študentskimi in nevladnimi organizacijami«. V petindvajsetih letih svojega delovanja so aktivisti društva s kritičnim očesom v lokalnem okolju prepoznali kar nekaj potreb in se pogumno odločili ukrepati. Ustanovili so tri še vedno delujoče zavode, ki skupaj z društvom tvorijo celoto z neformalnim imenom »Skupina DNŠ«. Brez njih si je družbeno in kulturno življenje ter turizem in kulinariko v današnjem Novem mestu težko predstavljati. Čeprav so delavci v teh zavodih zaposleni, v veliki meri izhajajo iz študentskih vrst in poleg vseh pridobljenih poslovnih znanj še vedno delujejo po principu študentskega entuziazma, kar nekaj izmed njih pa je svoje udejstvovanje začelo prav v Društvu novomeških študentov.
Pred dvajsetimi leti so aktivisti Društva novomeških študentov ustanovili prva zavoda – klub LokalPatriot in založbo Goga, ki sta na svojih področjih postala vodilna producenta na Dolenjskem, v nekaterih pogledih celo širše.
LokalPatriot je eden izmed slovenskih mladinskih in glasbenih klubov z najdaljšim stažem ter še vedno odskočna deska in referenca za vse mlade, nadobudne lokalne glasbenike. Na odru kluba je z vso potrebno podporo klubske ekipe stala večina lokalnih glasbenih skupin, ki trenutno skoraj povsem obvladujejo slovensko glasbeno sceno. Zdi se, kot da prav vsaka domača popevka tedna, ki jo vsak petek izbirajo na Valu 202, prihaja z naših koncev. Poleg tega je klub zaslužen za začetek in dolgoletno vodenje mednarodno priznanih poletnih festivalov »Fotopub« in »Jazzinty«. »Fotopub« je bil več kot deset let znan kot festival dokumentarne fotografije, kar nekaj njegovih bivših udeležencev pa danes velja za priznane slovenske fotografe. V zadnjih letih je njegov koncept sicer precej predrugačen, modernejši, in se od fotografije odmika k širšemu spektru vizualnih umetnosti, kljub temu pa v Novo mesto še vedno privabi množico obiskovalcev s celotnega sveta. »Jazzinty« se že vrsto let kiti z naslovom ene izmed največjih in najštevilčnejših jazz delavnic v Evropi, obenem pa ponuja pester in raznolik festivalski program. Tudi »Jazzinty« se s programom obrača k bolj modernim oblikam jazza, a je odločitev za ta odmik verjetno pravilna, saj je bil letošnji obisk delavnic rekorden. Čeprav oba festivala zaradi spleta okoliščin že nekaj let ne delujeta pod okriljem LokalPatriota in ju izvajata druga producenta, klub z obema še vedno partnersko sodeluje, skupaj pa skrbijo, da Novo mesto živi tudi v poletnih mesecih.
Založba Goga je iz majhne študentske založbe z odličnim vodenjem in jasno vizijo postala ena izmed vodilnih slovenskih knjižnih založb. V času svojega delovanja so izdali knjižna dela mnogih lokalnih avtorjev ter skozi zbirko »Goga Musica« ponudili priložnost morda manj popularnim, a kljub temu kakovostnim glasbenim zasedbam. V zadnjih letih se njihovi avtorji kot po pravilu pojavljajo med kandidati za nagrado kresnik (Mazzinijev roman »Otroštvo« ga je tudi prejel) in za številne druge slovenske literarne nagrade. Založba Goga skupaj s svojimi partnerji organizira festival Novo mesto short, na katerem podeli nagrado novo mesto najboljši zbirki kratke proze preteklega leta. Poleg vsega naštetega je ekipa založbe zaslužna za popolni preporod festivala »Novomeški poletni večeri« in izvedbo festivala »Rudi Potepuški«, ki poleti z literarnimi večeri, akustičnimi koncerti in gledališkimi predstavami skrbita za to, da obiskovalci Glavni trg (oziroma grmski grad) napolnijo tudi ob četrtkih.
Zadnji izmed še delujočih zavodov, ki jih je ustanovilo Društvo novomeških študentov, v letu 2018 prav tako praznuje jubilej – Zavod Situla je namreč star deset let in je zasnovan kot zavod za varovanje kulturne dediščine, turizem in kulturo. Glavna dejavnost zavoda je upravljanje z arhitekturno dovršenima hostlom in restavracijo na Glavnem trgu, kjer gostje skozi motive situl, ki se pojavljajo na vseh kotičkih stavbe spoznavajo bogato zgodovino Novega mesta. Pomemben del dejavnosti zavoda je študentski dom, ki mladim z vseh koncev Slovenije, ki študirajo v Novem mestu ponuja subvencionirane študentske sobe in jim tako omogoča lažje študentsko življenje. Ekipa zavoda je odprta za vsakovrstne predloge in samostojno ali partnersko sodeluje pri nekaterih projektih, ki so v Novem mestu stalnica – zavod je s svojo kulinarično ponudbo pomemben člen vsakoletnega festivala »Teden kultur«, organizira dobro sprejete dogodke z imenom »Ribja nostalgija«, na (verjetno) najlepšem vrtu v novomeškem centru priložnostno pripravlja glasbene dogodke in premierne predstavitve glasbenih albumov, skozi leto pa v hostlu na delovnih dnevih, vikendih in tednih gosti številne mladinske in druge organizacije.
Društvo novomeških študentov neprekinjeno deluje že četrt stoletja. Kljub vse nižji količini sredstev, ki je posledica v zadnjih letih padajoče količine študentskega dela in še nekaterih drugih dejavnikov, bo s svojimi zavodi delovalo vsaj še naslednjega četrt. Z vsemi vzponi in padci, s kritikami in pohvalami, v letih debelih ali suhih krav. Morda enkrat na velikem odru z vrhunskim ozvočenjem in glasbenimi prvokategorniki, spet drugič v majhni sobi ob družabnih igrah in poceni prigrizkih. V obeh primerih pa z jasno mislijo in vizijo – spremembo na bolje.
Javnost na študentsko organiziranje pogosto gleda negativno. Marsikdaj je kritika upravičena. Takrat ko študentski funkcionarji s študentskim denarjem kupujejo jahte ali za nepredstavljive vsote denarja za »svetovanje« najemajo pravne strokovnjake. A vse zgoraj našteto – festivali, koncerti, literarni večeri in dobrodelni teki, poceni študentske postelje, kulinarična ponudba in študentskemu žepu prijazni smučarski izleti, pohodi študentov iz Kopra, Maribora in Ljubljane v domače Novo mesto – vse to izhaja iz študentskega organiziranja in študentskega aktivizma lokalnega študentskega društva.
Takšnih društev je v Sloveniji enainpetdeset. Nekateri izmed njih vodijo mladinske centre in več zavodov, drugi organizirajo enodnevne, celo večdnevne glasbene festivale. Določeni skrbijo za brezplačno pravno, socialno ali psihološko pomoč študentom in se dobrodelno udejstvujejo. Vsi imajo svoje težave, zaradi neizkušenosti pri vseh prihaja do spodrsljajev. Vsi, ne glede na velikost ali stanje na bančnem računu, pa imajo enoten cilj – dopolnitev družbene dejavnosti ter izboljšanje kakovosti bivanja študentov, posledično pa tudi ostalih prebivalcev svojih lokalnih okolij. Vsi z entuziazmom in zagnanostjo, vsi z domačim, študentskim znanjem.
