Tokrat ne bom pisala o zgodovini športa v Novem mestu niti o pomenu društvene kulture, športa ali rekreacije, temveč bo ta zapis namenjen pomenu samoorganizacije in o izjemnih potencialih družbenega povezovanja ali morda kohezije, ki jih tovrstna dejavnost prinaša – in prenaša (na vsakogar od udeležencev in udeleženk). Največji potencial je v kakovostnem preživljanju prostega časa in v povezovanju ljudi različnih zanimanj in preferenc; od najmlajših in najstarejših, do rekreativcev in skoraj profesionalcev, začetnikov in ljubiteljev, menedžerjev, zdravnic, umetnikov, babic in očkov in celih družin. Spadam v generacijo, ki jo je poimenovanje »fizkultura« sicer obšlo, vendar je morda še vedno najprimernejše, če želimo razširiti tako pojem kulture kot njeno ožjo opredelitev (fizična kultura) na obliko delovanja, ki skozi telesno dejavnost gradi -tako skupnost kot posameznika.
Kot primer skupnosti lahko že takoj izpostavim iniciativo oziroma sklop prireditev Dolenjski tekaški pokal, ki poteka v organizaciji Društva Marathon iz Novega mesta neprekinjeno že od leta 2001 naprej. Posebnost Dolenjskega tekaškega pokala, ki kot del širšega sklopa Slovenija tečein tekaških prireditev, ki potekajo po vsej Sloveniji, je v tem, da morda poteka v še bolj tesni povezavi z lokalnimi športnimi in turističnimi društvi in da je velikokrat vključen bodisi v krajevni praznik bodisi je del širšega sklopa prireditev. Še posebej prireditev, ki so lokalno obarvane, kot na primer: Tek po Lončariji (Ribnica), Tek po lovskih stečinah (Trebelno), Tek po kraški učni poti(Semič, čeprav se v letošnjem letu ni izvajal), Tek po vinski cesti (Bušeča vas) in Urbanov tek (Metlika), medtem ko je denimo Šmarješki tek postal že pravi zaščitni znak občine Šmarješke Toplice. Za vsemi temi iniciativami stojijo seveda posamezniki in posameznice, ki so pripravljeni v imenu interesa skupnosti (prostovoljno) voditi zahtevno organizacijsko in sponzorsko logistiko -ter s tem prispevati svoj delež k skupnemu dobremu lokalne skupnosti. Ob tem naj izpostavim Društvo RTP (rekreativcev, tekačev in pohodnikov) Marathon Novo mesto, ustanovljeno 7. marca 2001, na pobudo rekreativnih tekaških zanesenjakov iz Novega mesta s ciljem povezati organizatorje tekov na širšem območju Dolenjske in poskrbeti za naraščajočo priljubljenost teka. Prav tako naj izpostavim društvenega nekdanjega in sedanjega vodjo, Staneta in Aleša Lindiča. Aleš je leta 2013 v okviru diplomskega dela na Fakulteti za šport izdelal pregledno zgodovino Dolenjskega tekaškega pokala. V delu z naslovom Analiza tekov Dolenjske je statistično obdelal in uvedel pregledno sistematizacijo, zaradi katere je možno beležiti rezultate in statistiko pokala vse od leta 2001 naprej. Pokal, ki ima na leto v povprečju 5000 tekačev in tekačic, vsebuje okoli 20 tekov, ki potekajo vsako leto od aprila do konca oktobra. Najstarejšo zgodovino med vsemi imajo: 39. Tek na Petelinjek (Gabrovka), 27. Gorski tek na Lisco (Orehovo, Sevnica) ter 23. Šmarješki tek (Šmarješke Toplice) in 23. Tek po vinski cesti (Bušeča vas). Pokal ima vse od začetkov tudi svoje zveste spremljevalce in spremljevalke. Kar veliko jih je, vendar nikoli ne moreš spregledati angleškega para, Dennisa in Jill Wright, ki se vse od selitve v Belo krajino aktivno udeležujetaDolenjskega tekaškega pokala. Dennis kljub čez osemdesetim letom – vsakič še vedno priteče v cilj z nasmeškom na obrazu …
Eden najpomembnejših generatorjev priljubljenosti teka v Novem mestu, ki se lahko pohvali tudi z nastopom na Olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 (v disiciplini maraton), Primož Kobe, je v nekaj letih s svojim FIT klubom uspel dvigniti priljubljenost teka v Novem mestu predvsem med mlajšo in srednjo generacijo, pa tudi starejšo generacijo. Marsikdo med njimi je prav skozi njegovo vadbo »odkril« tek in postal aktiven tekač in tekačica. Primož Kobe si poleg lastne tekaške kariere in dejavnostih tekaške vadbe v klubu vztrajno zadaja tudi vse večje organizacijske izzive, ki so nazadnje kulminirali pri organizaciji in uspešni izvedbi prvega Novomeškega polmaratona, ki je (kot del Štukljevega leta) potekal 29. in 30. septembra 2018. V širšo »dolenjsko tekaško zgodbo« pa spadajo seveda tudi številna druga društva, ki že leta skrbijo za priljubljenost teka na območju Dolenjske in Bele krajine in ki se vedno znajdejo tudi v vlogi soorganizatorjev prireditev, kot na primer: Športno društvo Dobrepolje, Športno društvo Kostanjevica, Športno društvo Sušica dol. Pirošica, Športna zveza Metlika,Atletski klub Radeče, Športno in turistično društvo Lončar, Atletski klub Šentjernej, Društvo tekačev in pohodnikov Trebnje, Športno društvo Zdole, Športno društvo Presad Gabrovka,Športno društvo Berg-Lauf Lisca in Atletski klub Sevnica. V tej zgodbi pa sodelujejo tudi številna turistična, interesna in študentska društva, kot so na primer: Turistično športno društvo Kostel, KS Cerkle ob Krki, Društvo za razvoj in ohranitev podeželja Orehek, Društvo novomeških študentov, Društvo semiških brkačev, Turistično društvo Polževo, Turistično društvo Višnja Gora, Lovska družina Trebelno, Društvo za razvoj Straže.Dolenjski tekaški pokal seveda ni osamljen primer, izbrala sem si ga kot model medsebojnega povezovanja in kreiranja skupnosti »tekačev in tekačic«, ki se kmalu začenjajo preizkušati, bodisi na zahtevnejših tekih bodisi »presedlajo« na še bolj razgibano disciplino – triatlon.
Ob tem naj izpostavim delovanje Triatlonskega Društva Novo mesto, ki prav tako redno organizira družinska tekmovanja v triatlonu ali se skupaj z najmlajšimi udeleženci udeležuje tekmovanj po vsej Sloveniji. Med najuspešnejši člani je denimo Pia Bedene, ki je septembra 2018 uspešno nastopila v švedskem Kalmarju na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu v sprint triatlonu ter kmalu za tem postala državna podprvakinja v dolgem triatlonu. Društvo organizira plavalne tečaje za vse starosti, triatlonsko vadbo ter nasploh spodbuja množičnost v vzdržljivostnih športih, medtem ko se tekmovalci vseh generacij redno udeležujejo tekmovanj v akvatlonu, duatlonu in triatlonu po vsej Sloveniji. Za celotno organizacijo in koordinacijo aktivno skrbi predsednica društva, trenerka triatlona, članica Upravnega odbora na Triatlonski zvezi Slovenije ter tudi sama uspešna triatlonka, profesorica športne vzgoje Ana Seliškar. V intervjuju za Triatlonsko zvezo Slovenije je pojasnila, da klub deluje peto leto zapored (od 12. marca 2013) in obsega kar 180 aktivnih članov, od katerih je okoli 100 otrok in 31 tekmovalcev z licencami. Gre za enega večjih klubov v Novem mestu, ki sicer nima ne svojega plavalnega kluba in tudi ne svojega bazena. Ravno zato Triatlonski klub Novo mesto »pokriva« tako plavalne, kolesarske kot tekaške treninge, medtem ko imajo otroci še posebne treninge. Pojasni, da bodo morali narediti celo dva kluba ali se preimenovati, če bo prišlo do realizacije ideje o bazenu v Novem mestu. Na vprašanje, kaj je recept, da tako hitro iz nič nastane velik klub, pojasnjuje: »Pomembno je, da imaš ob sebi ljudi s podobnimi cilji. Mi skušamo delovati čim bolj povezovalno. V Novem mestu najbolj manjka plavanja in tudi pogojev za to še ni. Med seboj se spodbujamo, oblikujejo se manjše skupine, ki dajejo pobude za odhode na tekme.«In na tej povezovalni poti Ana v intervjuju izpostavi svoje najbližje sodelavce, predvsem Gašperja Štifa, Aljaža Žagarja in Diano Primc. Naraščanje dejavnosti kluba pa je potekalo postopoma; začeli so z odraslimi, nadaljevali z otroci na plavanju, dodali atletsko abecedo in prek igre sčasoma prišli do celotnega triatlona. Tovrstnega skupnostnega delovanja oziroma sodelovanja si želijo tudi vnaprej, in sicer na način, da bi skupaj z njimi rastli tudi pogoji in predvsem, da bi jim vedno več ljudi zaupalo. Prvi korak glede izboljšanja infrastrukture bi bila vsekakor obljubljena izgradnja bazena v Češči vasi. Kar precej Novomeščanov in Novomeščank, kot tudi Dolenjcev in Dolenjk, nestrpno pričakuje dotični korak oziroma izpolnitev občinske obljube glede prvega športnega bazena v Novem mestu. V tem ni nobene velike filozofije, zgolj izpolnitev obljube, ki bi prinesla večjo kakovost v življenju mesta na področju športa, rekreacije in tudi turizma. Čakamo.
Filozof Lev Kreft v knjigi Levi horog, ki velja za prvo monografsko znanstveno delo v slovenskem jeziku na področju filozofije športa, šport razločuje od rekreacije in telovadbe ter ga na ta način loči od pristopov ostalih uveljavljenih športnih ved. A če lahko po eni strani ločimo ta polja, se po drugi strani polja prepletajo z drugimi disciplinami; že omenjeni FIT klub na svoji spletni strani izpostavlja: »Vsi najboljši športniki, umetniki, glasbeniki, pisatelji, ali uspešni poslovneži imajo eno skupno lastnost. Vsi se stalno trudijo biti boljši. To je tisto, kar jim omogoča biti najboljši. Cilj je njihova pot in pot je […].«In ponovno brskam po starih novomeških zapisih Slavka Dokla Utrip nekega časa; v enem od njih najdem zapis: »Breg je dal pomembne može.« In prav tako zapis: »Novomeški Breg ni kar tako, resda so bile vedno glavne klepetulje pri »štirni«, vendar se je v tem delu Novega mesta rodila cela vrsta pomembnih slovenskih mož, ki so z velikimi črkami zapisani v naši zgodovini: Pavel Golia, Božidar Jakac – Dore, Leon Štukelj, Ivan Cesar, Ignacij Hladnik in Julij Betetto. Kdo so bili Pavel Golia, Leon Štukelj in Božidar Jakac ni potrebno posebej razlagati. Ivan Cesar je bil znan dramski igralec, Julij Betteto pa operni pevec /…/«Leon Štukelj je torej odraščal s sovrstniki, ki so postali znani umetniki – vse skupaj pa je gnala pot k odličnosti, k doseganju, k preseganju … S tega vidika je notranja motivacija precej podobna, saj se jih danes spominjamo po njihovih rezultatih, po njihovem delu.
ZAKLJUČEK: In čeprav sem si za tale kratek zapis izbrala na eni strani skupnostno iniciativo Dolenjski tekaški pokal, na drugi pa dejavnost Triatlonskega kluba Novo mesto, tudi na področju celotne Slovenije obstaja močna samoorganizacijska mreža na različnih področjih, ki se dotikajo prav društvene kulture. Ravno v povezovanju skozi »fizkulturo« je, kot sem omenila že na začetku, močan družbeno-kohezijski potencial, ki presega zgolj druženje, ampak sega neposredno na področje delovanja, skupnega delovanja, kar vključuje visoko stopnjo samoorganizacije, ki omogoča pot k odličnosti (posameznika) in odločnosti (skupnosti). Več kot nas je, prej bomo na cilju.
Viri in literatura
- Dokl, Slavko (2001): Utrip nekega časa (ur. Ivo Kuljaj). Ljubljana, Magnolija, str. 40.
- Kreft, Lev (2013): Levi horog. Filozofija športa v osmih esejih. Ljubljana, Sophia, zbirka Teorija.
- Seliškar, Ana: »Želimo si, da nam vedno več ljudi zaupa.« Intervju, 25. 3. 2018. Dostopno prek: https://triatlonslovenije.si/novice/ana-seliskar-zelimo-da-nam-vedno-vec-ljudi-zaupa/
- Spletna stran Športno-rekreativnega društva FIT Klub Novo mesto: http://www.fit-klub.com/
- Spletna stran Društva DRTP Marathon Novo mesto http://www.drustvo-marathon.si/
- Spletna stran Triatlonskega kluba Novo mesto https://www.triatlonklubnm.si/
Opomba: Zapis je nastal na podlagi opazovanja z udeležbo; zapisovalka je imela osebno izkušnjo s sodelovanjem pri Dolenjskem tekaškem pokaluin bila tudi udeleženka nekaterih akvatlonskih tekmovanj.
