Festival kratke zgodbe, Novo mesto, 27. 8.-31. 8.
»Pri spovedi v Sloveniji prevladuje jeza, na Bavarskem zavist in pohlep, na jugu Italije emocije in pohota,« je na pogovoru povedal pater Branko Cestnik. Spovedoval je po Evropi in svetu. Ve, o čem govori.
Rdeča nit tretjega festivalskega dne je bila v znamenju pohlepa. Gostili smo, poleg že omenjenega patra Cestnika, pisatelja Miho Mazzinija in Violeto Bulc, takrat še v vlogi evropske komisarke za promet. Slednja je opozorila, da bi se s posledicami pohlepa morala ukvarjati tudi zdravstvena stroka. Navajeni smo, da Miha Mazzini, pisatelj, kolumnist, nagrajeni filmski scenarist in režiser, računalniški strokovnjak, za vsako temo prerešeta statistično, sociološko, potrošniško in še marsikatero plat posameznih in skupnih civilizacijskih simptomov in navlak. Navsezadnje je bila njegova doktorska disertacija narejena v okviru programa Antropologija vsakdanjega življenja. Na pogovoru je, med drugim, povedal, da so v Vatikanu, v obdobju železne lady Margaret Thatcher, začeli beležiti vse manj spovedi povezane s pohlepom. »In tako je eden od smrtnih grehov postal ok,« je zaokrožil Mazzini. Če se vam zdijo posledice dejanj železne Margaret predaleč, četudi odmevajo v današnjem kapitalizmu, ima dr. Mazzini tudi za to razlago, ki jo vsak razume. »Ko je direktor kupil pasata so ga kupili tudi delavci, tudi tisti na minimalni plači, ki potem niso imeli za sendvič. So pač morali vštric teči.«
Pogovoru o pohlepu je sledil pripovedovalski večer na isto temo. Ahmed Burić – Bure, pesnik, pisatelj, rojen v Sarajevu, sicer pa doma povsod po svetu, tudi v Novem mestu (na naših festivalih in literarni rezidenci), piše tudi prodorne in senzibilne kolumne za spletni del Radia Sarajevo, je bil letos v kategoriji mednarodni gost. Ivana Djilas, gledališka režiserka, avtorica odmevnih kolumn v Mladini o robnih družbenih temah in avtorica literarnega prvenca Hiša je prvič nastopila na festivalu Novo mesto short. Agata Tomažič in Miha Mazzini, avtorja založbe Goge, sta bila v različnih vlogah tudi naša gosta na poletnih festivalih, tokrat prvič kot pripovedovalca. Vsak je imel na voljo 10 minut za govorjeno zgodbo, ki še ni bila objavljena.
Festival Novo mesto short je prvenstveno namenjen promociji kratke zgodbe. Tretje leto zapored je žirija v sestavi Matej Bogataj, Ana Geršak (predsednica), Vanesa Matajc in Žiga Rus, vsi so člani festivalskega partnerskega Društva slovenskih literarnih kritikov, prebrala vse domače zbirke kratkih zgodb iz leta 2018. Julija smo na Vodnikovi domačiji v Ljubljani razglasili in predstavili štiri nominirance. Andrej Blatnik (zbirka Ugrizi, LUD Literatura), Vesna Lemaić (zbirka Dobrodošli, Cankarjeva založba), Miha Mazziini (zbirka Pohlep, Založba Goga) in Andrej Tomažin (zbirka Anonimna tehnologija, LUD Literatura) so bili letos favoriti. Utemeljitve žirije si lahko preberete na spletni strani založbe. Avgusta smo na festivalu Novo mesto short gostili vsakega posebej. Moderatorji pogovora so bili tokrat uredniki. Le da ne nujno uredniki izbranih zbirk. Ker je bil Andrej Blatnik urednik zbirke Dobrodošli Vesne Lemaić, se je z njo pogovarjal Aljoša Harlamov (urednik na Cankarjevi založbi), z Blatnikom in Tomažinom pa Veronika Šoster, sicer urednica založbe LUD Literatura. Jelka Ciglenečki, urednica pri Založbi Goga, se je z Miho Mazzinijem pogovarjala o vseh razsežnostih pohlepa. Na podelitvi nagrade smo gostili vse nominirance. Nagrado novo mesto, priznanje in finančna sredstva, je tretjič zapored prejela avtorica – tokrat Vesna Lemaić.
Vesna Lemaić je kratke zgodbe svoje zbirke zbrala pod naslovom, ki sicer sugerira dobrodošlico drugemu, vendar zbirka preigrava vso dvoumnost njenih možnih gest in pomenov. Kdo vse je lahko drugi, od katerega se že zaradi te vloge, v katero je postavljen, pričakuje podreditev? Največkrat so to ženske, a ne izključno, so begunke in begunci, včasih turistične delavke in turisti, včasih živali, včasih pa je pogledu izpostavljena tudi sama pripovedovalka, ki začne tako sebe in svoje geste presojati z očmi drugega. Situacije vseh vpletenih, posamezne zgodbe in hkrati celota zbirke ustvarjajo nenehna premeščanja »vlog« iz cone »mi« v cono »drugi« in obratno. Turizem kot vendarle prostovoljna in začasna premestitev se v zbirki tesno prepleta z drugačno, temačnejšo izkušnjo tujega prostora – emigracijo, ki je tu predstavljena skozi perspektivo prostovoljcev.
Zbirka korenini globoko v sedanjosti, v kratkem stiku med angažmajem in brezupom. Kljub angažmaju pripovedovalke pa slednja dogajanja ne idealizira, temveč do njega vzpostavi kritično distanco, podkrepljeno s podoživljanjem in empatijo, s katerima reflektira tanko mejo med pokroviteljstvom in sočutjem. Močna točka zbirke je, da se ne odloči za eno ali drugo pot, temveč obstane vmes: z zavedanjem o storjenem, ki se ga ne da več spremeniti, a niti povsem sprejeti.
Kratke in krajše zgodbe Vesne Lemaić pustijo, da spregovorijo situacije: »takrat zarežejo z bolečo ironijo doživetega. Ostane samo skupno človeško in včasih preveč človeško,« je v utemeljitvi zapisala žirija. Vesna je bila tako tudi gostja zadnjega festivalskega dne v soboto, 31. 8., na dobro obiskanem zajtrku z nagrajenko.
Festival Novo mesto je naš tretji poletni festival. Julija začnemo z Rudijem Potepuškim, festivalom ulične umetnosti, nadaljujemo pa z Novomeškimi poletnimi večeri, kjer spajamo literarne pogovore in koncerte. Poletje zaokrožimo z Novo mesto short. Letos je slednji potekal četrtič, nagrado pa smo podelili tretjič. Pripovedovalski večer prav tako ni novost festivala. Z vsakim letom smo preizkušali nove formate. V preteklosti smo v program uvrščali tudi strokovne pogovore. Pogovore z nominiranci so, recimo, vodili mlajši moderatorji. Vsekakor je namenjen promociji zbirk kratkih zgodb, avtoricam in avtorjem. Vsem našim festivalom je skupno to, da vabimo mojstre in mojstrice, dajemo prednost kakovosti. Vsi dogodki potekajo pred kavarno Goga in na Glavnem trgu, vstopnine ni. Novomeška publika nas vedno znova nagradi z odličnim obiskom.
