Skoraj vsi Novomeščani vedo, da je v našem mestu živela Ilka Vašte. Vendar večinoma ne poznajo njenega dela. Spomnijo se le, da je nekje v mestu ulica, ki nosi njeno ime. In mogoče, da se v zadnjem letu občasno ob hermah Dragotina Ketteja in Janeza Trdine pred mestno hišo pojavlja njena silhueta. Če bi dobila trajni doprsni kip, bi najverjetneje vsi vedeli, da je med drugim napisala tri zgodovinske romane, ki se dogajajo v Novem mestu.
Da se preteklost ne bi ponavljala, je bistveno, da sprva poznamo zgodovinske procese in pojave, jih kritično presodimo in dopolnimo z novimi verodostojnimi viri in o tem seveda spregovorimo. Spregovorimo o ženskah, ki jih je družba kljub njihovim dosežkom spregledala. O ženskah, ki so orale ledino v enakosti med spoloma in pisanju zgodovine. O njihovem doprinosu na kulturnem, izobraževalnem, zdravstvenem in političnem področju. To nalogo si je zadal kolektiv Pozabljena polovica Novega mesta, da spregovori o naši dediščini in spominjanju, saj le tako lahko gradimo pravično in demokratično družbo.
Partnerstvo Pozabljene polovice Novega mesta je v marsičem izjemno: začelo se je na pobudo Društva za razvijanje prostovoljnega dela – Regijski NVO center, ob spoznanju, da konservatorski načrt prenove mestnega jedra predvideva postavitev več kot 20 novih obeležij, vendar je bilo od teh le eno namenjeno ženski (in še to skupaj s svojim možem) ter da v Novem mestu nosita ime po ženskah le dve ulici in eno sprehajališče ter nobena institucija. Nadaljevalo se je z močnim povezovanjem lokalnih organizacij in institucij, ki so tudi pod vplivom izida zbornika Pozabljena polovica založbe Tuma s strokovno in širšo javnostjo identificirali večje število žensk -70, ki so tu delovale konec 19. in v začetku 20. stoletja. S strokovno komisijo, v kateri so bile predstavnice Knjižnice Mirana Jarca, Dolenjskega muzeja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in druga strokovna javnost, smo izbrale 13 izjemnih posameznic, povezanih z našim mestom.
Poleg obeležij trinajstim ženskam, ki jih želimo postaviti ob novi tematski sprehajalni poti po najlepših kotičkih Novega mesta, ki je bila letos vrisana tudi v uradni občinski zemljevid pešpoti, in predstavlja nov turistični produkt, smo odprle vprašanje, na kakšen način postavljati obeležja v javni prostor v interdisciplinarnem smislu. Želimo namreč dodati nove vsebine že obstoječim sprehajalnim potem s spodbujanjem trajnostne mobilnosti in turizma. Na odmevni okrogli mizi »Ali ženske nimajo pravice do spominjanja?« smo našo zamisel o obeležjih prvič predstavile javnosti. Zaživeli so še spletna (www.pozabljenapolovica-novegamesta.org) in facebook stran (@pozabljenapolovicaNM) in instagram profil: (@pozabljena),izjemno obiskano je bilo odprtje tematske pešpoti ob letošnjem dnevu žena z uradno vodičko Meto Kocjan.
Lepo je bilo videti skupine občanov, ki so ob letošnjem mednarodnem prazniku žensk, na s pozitivno energijo nabitem pohodu po skritih ulicah starega mestnega jedra in slikovitih poteh ob Krki in mestnih gozdovih, z zanimanjem prisluhnili zgodbam o ženskah, ki so daleč od soja luči pomembno soustvarjale družbeno realnost Novega mesta. Projekt Mestna občina Novo mesto prepoznava kot izviren turističen produkt in družbeno odgovoren projekt, ki vsekakor presega lokalno raven. Primer sodelovanja več organizacij in društev pa vidi kot odličen primer povezovanja.
Vrednost projekta Pozabljena polovica Novega mesta je ravno v njegovi povezovalni moči, saj je že v osnovi združeval več organizacij z različnih področji, od kulture do urejanja prostora in sociale, skozi čas pa je ideja, ki smo jo razvijale pobudnice projekta, k sodelovanju pritegnila še druge organizacije in aktivne posameznice in posameznike ter vključila tudi izobraževalne ustanove in strokovne inštitucije. Posebna odlika projekta pa je tudi njegova vsebinska integracija, saj v sebi prepleta zgodovinski, sociološki, kulturni, literarni, prostorski, izobraževalni, rekreacijski in turistični vidik ter kot tak predstavlja vzorčni primer povezovanja.
Založba Goga in novomeška izpostava JSKD delujeta tudi kot producenta kulturnih dejavnosti v Novem mestu pri čemer se založba usmerja k dvigovanju bralne kulture, promociji knjige, z izvajanjem literarnih dogodkov znotraj projekta pa želita tako založba kot izpostava novomeški javnosti ponuditi dobro organizirane in kvalitetne kulturne vsebine pri čemer so v branja povabljene danes delujoče literarne ustvarjalke. Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, ki deluje kot pokrajinsko društvo vseh, ki se strokovno ali ljubiteljsko ukvarjajo s slavistično ter slovenistično stroko, večino dejavnosti usmerja v osveščanje javnosti o pomenu jezikovne in kulturne zavesti. Znotraj projekta se je v skladu s strokovnimi interesi društvo osredotočilo na tri prezrte književnice. Tako smo jeseni 2019 zasnovali zbirko Skrita literarna dediščina Dolenjske in Bele krajinein v njej kot prvo knjigo izdali slikanico s pesmimi Vere Albreht, ki jo je ilustrirala novomeška umetnica Tea Skupek. Letos bo Vera Albreht našla pot v številne domove v regiji, saj se je Društvo prijateljev mladine Mojca odločilo, da je slikanica primerna za novoletno obdarovanje otrok. Tudi druga knjiga v zbirki je delo avtorice iz skupine novomeških izjemnih žensk. Izdali smo namreč Nove pravljice Ilke Vašte in tako poskrbeli, da se je Žrtvi novega življenja, ki jo je leta 2017 izdala založba Goga, pridružilo še eno delo Ilke Vašte, ki je doslej skupaj z njenimi ilustracijami čakalo v rokopisu v Domoznanski zbirki in Posebnih zbirkah Boga Komelja v Knjižnici Mirana Jarca. Avtorico in dve njeni pravljici smo 17. septembra letos predstavili na simpoziju Večnaslovniška odprtost pravljic.
Z literarnim natečajem Ženske – še vedno prezrta polovica? smo želeli preveriti, v kolikšni meri se je spremenil položaj žensk v primerjavi s časom, ko se je Ilka Vašte odločala o svoji življenjski poti. Sama je o tem nekaj let pred smrtjo napisala:
»Norčevala sem se v grenkem zasmehovanju svoje otroške ponižnosti iz pogumnih bojevnic za žensko enakopravnost, toda prvikrat sem se bridko zavedala, da se mi godi krivica le zato, ker sem — ženska. Stopila sem v senco, ker sem le predobro vedela, da to pričakujejo starši od mene, toda v meni je bil že trden sklep, da si iz lastne sile priborim prostor na soncu …« (Ilka Vašte: Podobe iz mojega življenja, 1964, str. 79).
Pred novomeškim rotovžem stojita kipa Dragotina Ketteja in Janeza Trdine. Ne dvomimo: oba sta vsak posebej pomembna za Novo mesto, čeprav ni bil nobeden od njiju po rodu Novomeščan. Bilo pa bi prav, da bi se jima pridružila na primer Ilka Vašte, ki je rojstnemu Novemu mestu posvetila tri romane.
Zavedamo se, da je javni prostor kot omejena dobrina prežet z mnogimi interesi in potrebami, kjer včasih (ali večinoma?) prevladajo močnejši. Ravno v spregledanih prostorskih potrebah oz. problematikah, ki jih želimo izpostavljati in dolgoročno tudi prispevati k njihovemu reševanju, vidi svoje poslanstvo tudi društvo Est=etika, partner projekta.
Pri še nenaslovljenih prostorskih temah ugotavljamo, da so praviloma večplastnejše in potrebujejo širši spekter zavedanj in znanj, zato se pri našem delovanju povezujemo z različnimi posamezniki, neformalnimi ali formalnimi organizacijami. Med sodelujočimi se razkritost prej osenčenih delov skozi več zornih kotov sešteva, razvoj kredibilnih idej množi, kakovost rešitev in doseg javnosti pa potencira.
Kolektiv Pozabljena polovica Novega mesta želi današnji družbi z izpostavitvijo zgodovinskih osebnosti in dogodkov v javnem prostoru ohraniti izbran spomin na spregledane ženske, katerih stremljenja življenjskih naporov so v preteklosti nadgrajevala ali celo spreminjala utečene smernice nekaterih poklicnih ter družbenih področij. S postavitvijo obeležij z njihovimi imeni in priimki v javnem prostoru bi lahko presegli kolektivno spominsko pozabo, priznali njihove dosežke ter se jim na ta način poklonili in zahvalili.
Začele smo s tematsko pešpotjo Pozabljena polovica Novega mesta – v želji, da bi postala ta polovica nepozabna!
Kolektiv projekta: Maja Žunič Fabijančič (DRPD – Regijski NVO center), Vesna Kelbl, Ivana Milinković (Založba Goga), Jožica Jožef Beg (Slavistično društvo DBK), Natalija Zanoški (Est=etika), Nataša Jakopin (MO NM), Meta Kocjan (uradna vodička) in Klavdija Kotar (JSKD).
