Znan slovenski pregovor pravi, da na mladih svet stoji, a kot pravi eden od mladih iz dokumentarnega filma Kako je v naši domovini biti mlad, se moramo vprašati, kakšen je ta svet, ki so ga prejeli od predhodnih generacij. Vstopajo v že oblikovane sisteme, ki jih ukalupljene generacije skrbno čuvajo. Statistični podatki kažejo, da imamo v Sloveniji najmanjše število mladih v zgodovini samostojne države, njihovo število je upadlo kar za tretjino.
V raziskavo, ki jo je naročil Urad RS za mladino, je bila vključena generacija med 15–29 let. Direktorica Dolores Kores je v pogovoru predstavila delo Urada, pomen raziskaveMladina 2020, spregovorila je o potencialih in izzivih, s katerimi se mladi soočajo. Izpostavila je, da mora družba mladim aktivno prisluhniti in jim dati prostor za uresničitev njihovih vizij. Andrej Ferkolj v svojem članku analizira spremembe paradigme odraščanja ob koncu 20. stol. Digitalna doba 21. stol. je mladim prinesla številne stiske in dileme, ki pa ne kažejo, da bodo mlade potisnile v pasivnost, saj so našli alternativne načine izražanja v sistemski družbi.
Tudi Mestna občina Novo mesto je pripravila Strategijo na področju mladine 2021–2030. Vsebinske poudarke nam predstavi Gašper Beg, ki je pri njeni pripravi tudi aktivno sodeloval. Pravi, da so mladi slišani in aktivni.
Čedalje bolj digitalizirana mladina se je začela intenzivneje ukvarjati s svojim zdravjem, športom, se umetniško udejstvuje, celo politika in okolje jih zanimata. Zato ne preseneča, da se že v osnovnošolskem in srednješolskem obdobju srečajo tudi s podjetništvom. Anja Jakše in Janez Gorenc v članku predstavita, zakaj je potrebno, da se s tem srečajo že tako zgodaj.
Mlada okoljevarstvenica Nika Tavčar je zapisala svoje razmišljanje o mladih in njihovem angažmaju do okolja. Mladim ni vseeno, kaj bodo prinesle podnebne spremembe, kažejo senzibilnost do prihodnjih generacij, ki se bodo šele rodile v ta svet.
Mladi organizirajo tudi umetniške festival. Domen Bohte je razkril ozadje priprave mednarodnega glasbenega festivala Jazzinty in kakšen pomen ima tudi za mlade glasbenike, ki šele vstopajo na glasbeno krajino.
Ključno pa je, da izpostavljamo uspešne mlade in njihove zgodbe, poglede na svet. Moramo jim dati prostor, da se nam predstavijo, saj bomo o njih še veliko slišali. Spoznajte igralko Saro Gorše, arhitektko in fotografinjo Ano Skobe, modna oblikovalca Anjo Medle in Uroša Topića, arhitekte Majo Cvelbar, Roka Primažiča, Katjo Lipič in Mitja Šemrova. Iz atletskih stez se nam oglašajo atletinje Anja Fink, Eva Murn, Nina Pečnik, Veronika Sadek in Klara Lukan. Posebni sta tudi zgodbi Nejca Stojanovića in Tilna Kovačiča, ki prihajata iz dolenjskih romskih naselij, a sta prestopila meje svojega okolja.
