Današnja družba je polna sprememb, hitrega razvoja in individualizacije. Do sprememb je prišlo tudi na področju religije. Kljub številnim modernizacijam pa človek ohranja svojo povezanost z verovanji in obredi. Težko najdemo koga, ki je brez vere. Vsakdo veruje v nekaj, lahko bi rekli, da tudi če ne veruje v nič, verjame v ta nič. Tradicionalne religije se pod številnimi družbenimi vplivi spreminjajo, nekatere se konservativno zapirajo, spet druge populizirajo svoje nauke. Ljudje se zatekajo tudi k novodobni duhovnosti.
Helena Zemljič nas v svojem članku popelje do starih Grkov in njihovega verovanja v bogove. Pretehta argumente o obstoju boga in izpelje tezo, da tako kot so bogovi nekoč ravnali s človekom, tako mi danes v času potrošniške družbe ravnamo z njimi. Bog je torej tak, kot so naša temeljna prepričanja. Religiolog Marjan Smrke v aktualnem eseju preučuje Putinovo pobožnost, ki ne gre skupaj z njegovo željo po vojni. Stanka Hrastelj je pod drobnogled vzela blagoslove, ki kljub spremenjenim družbenim in gospodarskim razmeram ohranjajo svojo priljubljenost oz. so v zadnjem času še pridobili nove privržence. V pogovoru s prof. dr. Vinkom Potočnikom sta skušala pokazati na njihovo dodano vrednost za vernika.
V naši bližini imamo tri ohranjene srednjeveške samostane, od katerih sta dva še vedno delujoča (Stična in Pleterje), v tretjem pa je danes galerija (Kostanjevica na Krki). Natalija Zanoški nam pokaže mogočno stavbno dediščino redovnikov. V objemu samostanov pa nas zadrži Teja Ristič. V članku nas povabi v Trebnje, kjer prebivajo menihi, ki so del gozdne tradicije theravedskega budizma. Budovi nauki tako odmevajo tudi po Dolenjski. Družba je tudi vse bolj prepletena z različnimi oblikami novodobniške duhovnosti. Tina Ban pokaže na zgodovinske prelomnice, ki so pripeljale do razmaha duhovnih gibanj in raznolikih duhovnih praks. Posebej izpostavi geomantijo, ki se je razvila okoli likovnega umetnika Marka Pogačnika. Novemu mestu pripisuje nalogo krepitve načela avtentičnosti in predanosti resnici. Simbolno jo opiše z vizijo pogumnega keltskega bojevnika. V Novem mestu že kar nekaj časa domuje tudi evangelijska cerkev dobrega pastirja, ki jo vodi pastor dr. Daniel Brkič. V članku Igorja Vidmarja ga natančneje spoznamo in področja, s katerimi se ukvarja in o njih tudi predava.
V številki, ki je pred nami, tudi tokrat ne moremo brez literarne in likovne umetnosti. Predstavita se nam dva zanimiva ustvarjalca, in sicer pesnik Dejan Štiglic in akademski slikar Jože Kumer.
Religija je stara kot človek in se pojavi z njegovim obstojem. Izraz nosi v sebi neko univerzalno vrednost. Beseda religio izvira iz latinščine in pomeni razmislek, medtem ko glagol relegere pomeni povezati oz. zbrati skupaj. To pa sta dve tako bistveni besedi za človeštvo, zato verjamem, da bo religija še dolgo del naše družbe.
Otrok dvoma sem, otrok nevere. Kako silno sem trpel in še vedno trpim zaradi tega hrepenenja po veri, ki postaja v moji duši močnejše in močnejše, ko v meni vstajajo razlogi proti njemu … Moj »hozana« je šel skozi preizkušnjo dvoma. (Dostojevski, Zapiski iz podtalja)
