Številka, ki je pred nami, odstira različne načine življenja. Življenjski stili so načini, kako živeti svojo življenjsko zgodbo. Sociološko gledano je način skupinjenja ljudi, skupek običajev, odnosov, vrednot in razumevanja, ki človeka povezujejo z določenim delom družbe. Posameznik ga nosi v sebi že od otroštva in je posledica socializacije, skozi katero posameznik oblikuje svoje preference in vrednote. Življenjski stil je po svoje enkraten, a tudi družbeno usmerjen pojav. Ker živimo v refleksivni družbi, življenjski stil izbiramo v odnosu z drugimi osebami. Nekaj življenjskih stilov in dobrih zgodb, ki jih pišejo posamezniki, ki so svojo življenjsko zgodbo že izbrali, vam prinaša tudi tokratna številka.
V uredništvu Rasti si želimo čim več tistih, ki si svojega načina življenja ne morete predstavljati brez knjig, revij in branja. Življenje bralca je ustvarjalno, razburljivo, je proces nenehnega učenja, raziskovanja drugih svetov, kultur. Z branjem vstopamo v odnos in komunikacijo s knjigo, njeno vsebino in avtorjem. Bralnega procesa se nam nikoli ni treba bati, saj ni pomemben rezultat, temveč pot – bralni procesi. Toliko kot je bralcev, toliko je tudi interpretacij vsebine. Vsak ima svojo bralno izkušnjo, iz katere izstopi obogaten v svojem načinu življenja. Rastite torej tudi z Rastjo. Sedaj pa vas gotovo že zanima, na kakšno bralno potovanje vas bomo odpeljali tokrat.
Matej Glivar je vegan in aktivist, ki s svojimi akcijami dejavno spreminja družbo in opozarja na nasilje nad živalmi ter pravice vseh živih bitij. Posamezniki v urbanih mestnih središčih se soočajo s stanovanjsko problematiko, saj cene nepremičnin strmo rastejo, rešitev se ponuja v stanovanjskih zadrugah, ki pa pogrešajo sistemsko podporo, zato si komaj utirajo pot. Na podeželju pa uspešno zgodbo piše mlad trebanjski kmet Toni Kukenberger, ki je družinsko kmetijo popeljal iz konvencionalno klasične s prirejo mleka v ekološko kmetijo s sirarno z izdelki iz senenega mleka. Zaveda se, da mora nenehno pridobivati nova znanja in ostati v stiku s kupci izdelkov. V preteklost se vrnemo z mikroštorijo o treh siromakinjah, dezerterju in prizanesljivih sodnikih, ki jo je med arhivskim gradivom izbrskal zgodovinar Mitja Sadek. V intervjuju z etnologinjo Irene Rožman Pišek pa se sprehodimo med babiške zgodbe, ki so nastajale v času porodov doma. Kulturniki lovijo svoj duh časa in kraja. Andreji Kopač so Klemen Berus, Mija Kramar in Bor Ravbar zaupali svoje poglede na kulturo, umetnost, kritično so se lotili tudi potencialov novomeškega okolja. V likovnem delu se predstavlja Novomeščanka Nina Tomšič Polegek, v literarnem delu pa pesnik Klemen Berus, pisatelji Bojan Krivokapić, Mirt Komel, Ana Maria Grbić in prevod romana V gozdu Tane French.
»Naslikaj si poletje, ukradeno iz tega ali onega filma o odraščanju, postavljenega v mestece iz petdesetih let. Tu ni milih irskih letnih časov, pomešanih med sabo po okusu poznavalca, nobenih odtenkov akvarela s ščepcem oblakov in nežnega dežja; to je poletje, ki rjove na vse grlo, razkošno v čisti, razžarjeni modrini, ki je, kot da bi jo natisnili s sitotiskom. To poletje eksplodira na tvojem jeziku z okusom po dolgih prežvečenih travnih bilkah in tvojem čistem potu, okroglih piškotih z maslom, ki mezi iz luknjic, in pretresenih steklenicah rdeče limonade, popite v hišici na drevesu.« (Tana French: V gozdu)
Naslednja številka Rasti nas bo v sodelovanju s kolektivom Pozabljene polovice popeljala med zgodbe nepozabnih žensk, ki so zaznamovale in še vedno zaznamujejo našo družbo.
