Tokratna številka Rasti prinaša številne zanimive poglede na naš zeleni planet, kot je pogosto imenovana Zemlja. Človek in narava sta že od svojega obstoja neločljivo povezana. V predindustrijski dobi so ljudje naravne sile spoštovali, saj so lahko že majhne vremenske motnje povzročile smrt skupine ljudi. Povezanost z naravo jim je bila samoumevna, od nje so se učili in jo čutili. Danes pa se človeštvo sooča z velikimi tehnološkimi in tehničnimi izzivi, ki dajejo občutek nadzora nad življenjem. Človek je postal gospodar narave, naše okolje pa je vse bolj ranljivo in ogroženo. Govorimo o okoljski krizi, ki ne ogroža le narave, ampak tudi človeka samega. S potrošniškim načinom življenja bistveno prispevamo k neugodnim klimatskim spremembam.
Arheolog in ekolog Timotej Pavlin nam v uvodnem prispevku pokaže, da podnebne spremembe niso nov pojav, ampak so vplivale na politično-ekonomsko organizacijo družb že v pozni antiki. To predstavi konkretno na primeru dolenjskih in posavskih naselbin. Glavna težišča višinske poselitve so predstavljali Gorjanci, Kozjansko, južni obronki Posavskega hribovja ter Krško gričevje. Gospodarstvo je bilo večinoma samooskrbno, prilagojeno na turbulentne čase vremenskih ujm in družbenih pretresov. Iz antike pa nas nazaj v sodobnost pripeljeta Igor Vidmar in Albin Kregar, direktor Ceroda, regijskega centra za ravnanje z odpadki. Človek dnevno ustvarja odpadke, ki jih po uporabi zavrže. Po podatkih za leti 2020 in 2021 Slovenija na leto proizvede blizu tri milijone ton odpadkov. Ob tem je potrebno razmišljati, ali so te stvari še uporabne, kako bi jih lahko vrnili kot surovino v proizvodnjo, morda tudi kot gorivo za proizvodnjo energije. Kregar, ki se ukvarja tudi z vrtnarstvom, v intervjuju spregovori tudi o kompostiranju. Izvedeli boste, kaj gre lahko v kompost, kako se določeni snovi razgradijo in razbije mit o jajčnih lupinah.
Urška Cvelbar iz KGZ Novo mesto nam v svojem prispevku odstre, da družba postaja občutljiva na vse bolj zaznavne podnebne spremembe, kjer kmetijstvo postaja del problema in hkrati tudi del rešitve. Izpostavi, da je zelo ambiciozen cilj EU, da bo do leta 2030 25 % kmetijske zemlje ekološke. Zaključi pa z mislijo, da je Dolenjska zdrava, da živimo v okolju, ki ima veliko biotsko pestrost, je pa naša odgovornost in zaveza, da vse to ohranimo za naslednje rodove. Če je na podeželju veliko zelenih površin, pa je želja, da so takšna tudi mesta. Peter Železnik v članku o mestnih drevesih izpostavi njihove pozitivne lastnosti in pa tudi težave, s katerimi se srečujejo. Dobro upravljanje mestnih dreves se ne more izvajati brez sistematičnega popisa, katastra dreves. V Novem mestu pa smo leta 2019 dobili institut pooblaščenca župana za mestno drevje z namenom svetovanja na področju upravljanja z mestnim drevjem.
Jure Vetršek je raziskovalec in projektni vodja na Inovacijskem-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani, ki že več kot 15 let sodeluje pri projektih s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Zaveda se, da živimo na omejenem planetu z omejeno porabo in da je za preživetje človeške vrste nujno zmanjšanje rabe energije in snovi. V prispevku spregovori o energetski samooskrbi, izpostavi evropski projekt Drive 0, pokaže, da obnova stavb lahko prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja in navede nekaj primerov lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije. Razmišljanja o trajnostni gradnji in krožnosti narave pa z nami deli Ana Tisov, magistra gradbeništva, ki se je izurila v kritičnem razmišljanju na Danskem in Nizozemskem, svoje znanje in vizijo sonaravnega življenja pa sedaj udejanja na Dolenjskem. Arhitektka Natalija Zanoški pa je opazovala črne gradnje v naši okolici, to niso le samostojni objekti, imamo tudi čedalje več nadstreškov in visokih ograj, da skoraj ne vidimo več hiš. Različni gradbeni posegi v okolje tako onesnažujejo lokacije in spreminjajo videz zemljišč. Da pa človek deluje tudi odgovorno do našega okolja, pa kažejo dobre prakse, ki jih je zbrala Ivana Milinković. Izpostavi lokalne butike ponovne uporabe in življenje na rinfuzi, kar pomeni življenje brez embalaže.
V ekološke teme pa smo prepletli tudi literaturo in umetnost. Pesnik in literarni kritik Denis Škofič vam v branje predlaga zanimivo literaturo z ekološko tematiko, ki kaže na prepletenost človeka in narave. Julija Lukovnjak pa nas popelje v svet fantazijske literature. Izpostavljamo slikarja Jožeta Kotarja, ki trenutno v Galeriji Dolenjskega muzeja razstavlja svoja dela, ustvarjena v zadnjih desetletjih. Jeseni bo Rast jezikovna, saj bo v ospredju slovenščina. Za dobro branje se nam torej ni potrebno bati. Naj skupaj Rastemo še naprej!
