Na kaj pomislimo ob besedi slovenščina? Materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, državni jezik, uradni jezik, 25 črk in 29 glasov, narečja, sleng, slovanski jezik, jezik, star več kot tisoč let (Brižinski spomeniki), jezik protestantov, ki zapišejo prve tiskane knjige (slovnico, prevod Biblije), Prešernov jezik, Cankarjev, Kosovelov, jezik z dvojino, ki smo jo podedovali iz indoevropskega prajezika, rodilnik in skloni … Služba za slovenski jezik Ministrstva za kulturo pravi, da je slovenski jezik podstat naše biti in podstat ustvarjalnosti v kulturi in umetnosti. V resnici je vse to in še več, za materne govorce je način življenja, za tiste, ki so se kasneje spoznali z njo, pa uganka, ki jo je treba razrešiti.
Tokratna številka Rasti prinaša zanimive razmisleke o slovenščini in njeni rabi. Jožica Jožef Beg je izvedla zelo uspešno raziskavo o odnosu do slovenščini v javni rabi, pri kateri pa so sodelovale predvsem osebe, ki jih jezik zanima. Ugotavlja, da se jezikovna kultuviranost kaže v poznavanju (in upoštevanju) jezikovnih in pravopisnih pravil in v zmožnosti prilagajanja jezikovne zvrsti okoliščinam sporočanja. Jezikoslovec Janez Dular pravi, da je slovenščina kot jezik danes v odlični kondiciji. V intervjuju nam odstre svoje poglede na besedotvorno zmožnost slovenščine, spregovori o ohranjanju slovenščine – njeni trdoživosti, o narečjih, germanizmih in hrvatizmih ter tudi o novem pravopisu, ki bo prinesel kar nekaj novosti in že deli javno mnenje.
Slovenski znakovni jezik je ravno tako kot slovenščina vpisan med ustavne pravice. Andreja Žele poudari, da se mora kot vsaka delujoča in uporabna pojavnost s potrjenimi uporabniki oz. nosilci tudi nenehno razvijati, in to na vseh področjih družbenega delovanja. Vera Smole v svojem prispevku predstavi vlogo in pomen narečij danes, osredotoči pa se predvsem na dolenjsko narečje. V našem prostoru pa z nami tudi zgodovinsko že zelo dolgo sobivajo Romi, ki govorijo svoj jezik s fascinantno preteklostjo in izzivalno prihodnostjo, kot ga opredeli Samanta Baranja. Vabljeni k branju članka o poreklu Romov in romščine, o sodobni klasifikaciji romščine po narečjih, izpostavi jezikovne značilnosti romskega jezika. Služi predvsem komuniciranju v govorni obliki, saj je bilo v preteklosti le malo možnosti za uporabo romskega jezika v pisni obliki in javnem življenju, kar je tudi vplivalo na njegov razvoj, ki je bolj počasen.
Andreja Legan Ravnikar predstavi svoj pogled na položaj slovenščine danes in nam pojasni, zakaj je dobro staro slovenščino raziskovati in pripravljati tudi zgodovinske slovarje. Je redaktorica in koordinatorica pri pripravi Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stol.
V Mladi Rasti predstavljamo Posavca Roka Mrviča, ki je zaposlen kot mladi raziskovalec na področju slovenske slovstvene folkloristike na ZRC Sazu. Za Rast je pripravil članek o figovih frazemih. Umetnik Branko Šuster nam predstavlja svojo likovno zgodbo.
Svoje poglede na učenje slovenščine kot drugega/tujega nam predstavlja nekaj lektorjev Dolenjcev, ki so učitelji slovenščine na tujih univerzah. Magda Lojk, Saša Vojtech Poklač, Jana Šter in Renata Čampelj Jurečič spregovorijo o študentih, okolju in specifikah, s katerimi se srečujejo. Prav tako so o večjezičnosti in učenju jezikov razmišljale mlade sogovornice iz Francije, Venezuele, Ukrajine in Kosova.
Slovenščina živi, se ohranja, spreminja, uporablja in dokler bo tako, se nam za njeno prihodnost ni treba bati.
