Vsako leto po raziskavi Knjiga in bralci, ki jo je leta 1973 pričel Gregor Kocijan, v Sloveniji izide med 4.000 ter 6.000 novih naslovov tiskanih knjig. Drugi raziskavi se je pridružil še Martin Žnideršič, v obeh pa so bili ankentirani naročniki RTV. Tretja je bila vključena v raziskavo Slovensko javno mnenje leta1984. Četrta je bila objavljena v zbirki Bibliothecaria, Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, zadnji dve, peta ter šesta, pa sta izšla pri založbi UMco. Po podatkih Nacionalne zveze francoskih založnikov (Syndicat National de l’Édition) iz leta 2020 je bilo v Franciji objavljenih približno 79.000 novih knjižnih naslovov. Tudi Gabriel Zaid (2006) trdi, da je knjig na voljo več kot zvezd na nočnem nebu. Kako torej iskati? Kako izbirati?
V današnjem času si lahko pomagamo s priporočilnimi seznami knjižnic in knjižničarjev, z recenzijami v Bukli ter drugih spletnih medijih, v zadnjem času pa lahko spremljamo priporočila tudi na družbenih omrežjih, kjer imajo bookstagramerji sicer navadno manj sledilcev kot drugi influencerji. Med najbolj poznanimi slovenskimi instagram imeni se nahajajo Booknjiga, Vonj po knjigah, Bralka sanjalka, Knjižni šepet, Nora na knjige, Na valovih vrstic, Do zadnje strani, Ajda naklada, Kat in knjige in še bi lahko naštevali.
Ne smemo pozabiti niti na portal dobreknjige.si, ki v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, kritiki in bralci usmerja v kakovostno literaturo ter spodbuja bralno kulturo. Knjige lahko iščemo po žanrih, narodnosti, nagradah, serijah in zbirkah. V času pisanja tega prispevka se med francosko literaturo nahaja kar 312 naslovov tiskanih knjig, ki so prevedene v slovenski jezik. Dejstvo je, da ima francoska literatura dolgo zgodovinsko kontinuiteto in je hkrati zaznamovana z raznolikostjo – sega od klasikov, kot so Moliere, Victor Hugo, Gustave Flaubert itd., ki smo jih brali bodisi kot gimnazijsko bodisi kot maturitetno čtivo, pa vse do modernih eksperimentov, ki se pričnejo v 20. stoletju in z nastankom francoskega »novega« romana (Natalie Sarrante, Alain Robbe-Grillet, Michel Butora). Z vsako novo generacijo pisateljev se francoska literatura prilagaja novim izzivom ter ohranja svojo pomembno vlogo v svetovnem literarnem kanonu. Kaj torej brati? Zaid (2006) med drugim pravi, da so pomembna občutja, ki jih prebrane knjige puščajo v nas. O okusih se ne razpravlja, pravi latinski pregovor, ker so različni, tako kot v kulinariki. Katera potica je boljša, z rozinami ali brez? Nekomu se obrača ob misli na vampe, nekomu pa okus le-teh pričara občutek domačnosti in druženja z najbližjimi za domačo mizo. Tako tudi francoska literatura v nas lahko pušča različna občutja.
Po podatkih Nacionalne zveze francoskih založnikov (Syndicat National de l’Édition) iz leta 2020 je bilo v Franciji objavljenih približno 79.000 novih knjižnih naslovov.
Knjižničarji navadno poslušamo svoje uporabnike, kaj želijo prebrati ter katere knjige so jim všeč. Kateri francoski pisatelji pa so všeč nam, bibliotekarjem? Kar nekaj jih lahko naštejemo: Sylvian Tesson, Annie Ernaux, Pascal Bruckner, Frederic Beigbeder, Michel Houllebecq, Marguerite Duras, Jean-Paul Sartre, Roland Barthes, Raymond Queneau, Michel de Montaigne, Eduard Louis, Andreia Makine. In kaj prebrati še letos?
Colette: Svitanje
Colette (roj. 1873) je bila ena največjih pisateljic svojega časa, ki je s svojim izjemnim talentom in občutljivostjo pisanja ustvarila nepozabna literarna dela. Svitanje (La Naissance du Jour) predstavlja dragocen del njene literarne dediščine, ki bralcem razkriva lepoto narave, kompleksnost človeških čustev in moč povezanosti z okoljem. Gre za avtobiografski roman, prvotno objavljen leta 1928, ki opisuje avtoričino življenje na podeželju.
Knjiga je izšla ob 100. obletnici rojstva prevajalke Radojke Vrančič, ki je v slovenščino prevedla obširen opus književnih besedil. S prevodom Svitanja se zaključuje njena prevajalska pot, ki se je tudi pričela s prevodom iste avtorice.
Marcel Aymé: Mož, ki je hodil skozi stene
Marcel Aymé, francoski pisatelj in dramatik, je znan po svojem izjemnem daru za fantastiko in domišljijo. Med njegovimi številnimi deli izstopajo kratke zgodbe z naslovom Mož, ki je hodil skozi stene, s katerimi je postavil temelje magičnega realizma za številne prihodnje literarne mojstrovine.
Marcel Aymé se je rodil leta 1902 v Franciji. Že od mladih let je kazal zanimanje za književnost, vendar se je sprva posvetil slikarstvu. Kasneje je začel pisati kratke zgodbe in romane ter se uveljavil kot eden izmed najpomembnejših francoskih pisateljev 20. stoletja. Zgodbe so prežete s fantastiko, humorjem in satiro in vas nikakor ne bodo pustile ravnodušnih.
Sophie Daull: Na perišču
Sophie Daull je francoska pisateljica, ki je s svojim ganljivim in iskrenim pisanjem osvojila srca bralcev po vsem svetu. Njena knjiga Na perišču, ki je postala vir navdiha za mnoge, je intimna in ganljiva zgodba o izgubi in iskanju smisla v težkih časih.
Sophie Daull se je rodila leta 1964 v Franciji. Igralko je zaznamovala tragedija hčerine smrti, po kateri se je odločila, da bo svoje izkušnje z drugimi delila skozi pisanje. Na perišču je njen tretji roman, in sicer gre za knjigo tolažbe za ljudi, ki so se soočili z izgubo in bolečinami. Iz najtemnejših trenutkov v življenju izvirata moč in upanje. Roman je bil nagrajen z nagrado Evropske unije za književnost.
Virginie Despentes: Vernon Subutex, trilogija
Virginie Despentes je francoska pisateljica, filmska ustvarjalka, feministka ter kritičarka. Za trilogijo Vernon Depentes je prejela kar tri nagrade: Anaïs-Nin, Landerneau in La Coupole. V slovenščino sta trenutno prevedena prva dva dela trilogije, na tretjega še čakamo. Njena dela pogosto raziskujejo tematike spola, moči, marginalizacije in nasilja, kar jo je uvrstilo med vodilne glasove sodobne feministične literature.
Trilogija spremlja glavnega junaka Vernona Subutexa, nekoč uspešnega lastnika glasbene trgovine, ki po bankrotu izgubi vse in se znajde na robu družbe. Vernon postane povezovalna nit med različnimi liki, ki odražajo raznolikost sodobne francoske družbe – od brezdomcev, umetnikov, do političnih aktivistov in bogatašev. Skozi zapletene like in njihove zgodbe Despentes raziskuje različne plasti družbe ter kritizira sodobno potrošniško kulturo, medije in politiko.
Delo Vernon Subutex je bilo od svoje izdaje visoko cenjeno tako s strani kritikov kot bralcev. Despentesova je ustvarila močan portret sodobnega sveta, ki je poln socialnih napetosti, a hkrati tudi upanja. Njen slog pisanja je oster, neposreden in pogosto kontroverzen, kar je pritegnilo veliko medijske pozornosti. Despentesova je neustrašna glasnica sodobnosti, ki nas spodbuja k premisleku o svetu, v katerem živimo, in k prizadevanju za spremembe.
Nastassja Martin: Verjeti v zveri
Nastassja Martin je francoska pisateljica in antropologinja, ki s svojim izjemnim talentom in osupljivo domišljijo osvaja literarni svet. Njen romaneskni prvenec Verjeti v zveri (Croire aux fauves) je prinesel svež veter v francosko literaturo in navdušil tako bralce kot kritike.
Nastassja Martin se je rodila leta 1989 v Franciji. Že v zgodnjih letih je pokazala ljubezen do pisanja in ustvarjanja zgodb ter se odločila, da bo sledila svojim literarnim sanjam. Njena kariera se je začela z objavljanjem kratkih zgodb v revijah in literarnih publikacijah, nato pa je leta 2017 izdala svoj prvenec, roman Verjeti v zveri.
Dve izmed osrednjih tem v romanu sta odnos med človekom in naravo ter vprašanje človekovega mesta v svetu. Avtorico travmatska izkušnja napada medveda zaznamuje ne samo telesno, temveč tudi čustveno, hkrati pa vpliva tudi na njeno strokovno znanje.
HervéLe Tellier: Anomalija
Hervé Le Tellier je francoski pisatelj, pesnik in matematik, ki se je s svojim izjemnim talentom za pisanje prebil med najbolj izvirne in inovativne glasove sodobne literature. Njegova knjiga Anomalija s svojo zapleteno zgodbo raziskuje koncepte časa, prostora in identitete na presenetljive in domiselne načine. Zgodba spremlja skupino ljudi, ki se srečajo na letu iz Pariza v New York in odkrijejo, da so se nenadoma znašli v časovni zanki, kjer ponavljajo isto uro. Avtor raziskuje kompleksne koncepte časa, prostora in identitete na način, ki bralca popelje v svet surrealnosti in metafikcije. Le Tellier spretno združuje elemente znanstvene fantastike, kriminalke, trilerja in filozofije, pri čemer postavlja številna vprašanja o naravi človeškega obstoja in vesolja.
Hervé Le Tellier se je rodil leta 1957 v Parizu. Preden je postal pisatelj, je študiral matematiko in delal kot raziskovalec na področju teorije verjetnosti. Po diplomi se je posvetil pisanju in postal eden izmed najbolj plodnih in priznanih avtorjev svoje generacije.
Leta 2020 je Hervé Le Tellier za roman Anomalija prejel Goncourtovo nagrado, najpomembnejše francosko literarno priznanje.
Velibor Čolić: Knjiga odhodov
Velibor Čolić, francoski pisatelj bosanskih korenin, je rojen leta 1964 v Odžaku, BIH. Čolić piše v hrvaškem in francoskem jeziku, njegova dela pa so prevedena v kar 15 jezikov. Izdal je 15 romanov, v slovenščino pa so prevedeni trije: Sarajevski omnibus (2019), Priročnik za izgnance (2020) ter Knjiga odhodov (2023). Vse tri je iz francoskega jezika prevedla Ana Barič Moder .
Tematike njegovih poetičnih romanov se gibljejo med vojno, izgubami, migracijo, iskanjem lastne identitete in eksistencialnimi vprašanji. Njegova dela pogosto prečkajo žanrske meje, združujejo elemente avtobiografskega pisanja, zgodovinske fikcije in eksperimentalne proze.
V Knjigi odhodov nas popelje med svoje ženske, prve zaposlitve v Franciji ter alkoholizirana tavanja od bara do bara. S humorjem obarva težave migranta, ki želi postati francoski književnik.
Velibor Čolić je pisatelj, ki s svojim delom presega meje kultur, jezikov in žanrov. Njegova literatura je most med Balkanom in Francijo, med preteklostjo in sedanjostjo, med resničnostjo in domišljijo. S svojo pripovedno močjo in izjemno občutljivostjo je Čolić nepogrešljiv glas na sodobni literarni sceni. Med številnimi prejetimi nagradami je prejel tudi nagrado Francoske akademije za posebne zasluge na področju francoskega jezika in književnosti.
V času pisanja tega prispevka se med francosko literaturo nahaja kar 312 naslovov tiskanih knjig, ki so prevedene v slovenski jezik.
Viri in literatura:
Aymé, M. (2014). Mož, ki je hodil skozi stene. Novo mesto: Goga.
Colette. (2016). Svitanje. Ljubljana: Književno društvo Hiša poezije.
Čolič, V. (2023). Knjiga odhodov. Novo mesto: Goga.
Daull, S. (2022). Na perišču. Medvode: Založba Malinc.
Despentes, V. (2022). Vernon Subutex: prva knjiga. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Despentes, V. (2023). Vernon Subutex: druga knjiga. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Jelen, T. (2022). To je edina stvar, ali se vdaš ali živiš: Sophie Daull, https://vrabecanarhist.eu/sophie-daull-tonja-jelen-intervju/, 29. 12. 2022.
Kos, J. (2009). Svetovni roman. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura.
Kovač, M., Blatnik, A., Rugelj, S. in drugi. (2015). Knjiga in bralci V: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji. Ljubljana: UMco.
Kovač, M. (2020). Berem, da se poberem. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Le Tellier, H. (2022). Anomalija. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Martin, N. (2023). Verjeti v zveri. Ljubljana: UMco.
Rugelj, S. (2014). Izgubljeni bralec. Maribor: Založba Litera.
Rupar, P., Blatnik, A., Kovač, M. in drugi. (2019). Knjiga in bralci VI: Bralna kultura in nakupovanje knjig v Sloveniji v letu 2019. Ljubljana: UMco.
Zaid, G. (2006). Toliko knjig! Ljubljana: KUD Sodobnost International.
Žnideršič, M., Podmenik, D. in Kocijan, G. (1999). Knjiga in bralci IV. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
