Povezanost slovenščine in francoščine
Fotografije: Boštjan Pucelj
Ali se vam je kdaj zdelo nenavadno, da ste v francoskem filmu razumeli marsikatero besedo? Ste vedeli, da govori francoščino okrog 75 milijonov maternih govorcev in 300 milijonov govorcev francoščine kot drugega ali tujega jezika?
Po številu govorcev je francoščina namreč 5. govorjeni jezik na svetu. Od 17. do 20. stoletja je imela celo status prvega mednarodnega jezika (lingua franca) tako v diplomaciji kot med plemstvom v Evropi. Danes pa je uradni jezik v 29 državah in uradni ter administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so ustanove Evropske unije, Združeni narodi, Mednarodni olimpijski komite, NATO in Rdeči križ.
Kako sta povezani francoščina in slovenščina?
Slovenci smo se tesneje srečali s francoščino v času Ilirskih provinc.
Ilirske province (frc. les Provinces Illiryennes) so bile ustanovljene z dekretom Napoleona Bonaparta 14. oktobra 1809 in so do 13. oktobra leta 1814 obsegale današnjo Tirolsko, zahodno Koroško, del Dalmacije, t. i. Vojno krajino, Kranjsko, Goriško, Trst in Istro, ki so bili dotlej pod Avstrijskim cesarstvom (schönbrunnski mir), sedež pa so imeli v Ljubljani, kjer je uradoval generalni guverner. Za prvega guvernerja je bil imenovan maršal A. de Marmont.
Po štetju iz leta 1811 so imele province 1,5 milijonov prebivalcev ter obseg 55.000 kvadratnih kilometrov, upravno pa so bile razdeljene na šest civilnih in eno vojaško provinco s sedeži v Zadru, Lienzu, Trstu, Ljubljani, Karlovcu, Senju in Dubrovniku. Te so bile naprej upravno razdeljene na občine (uvedli so jih Francozi); na Kranjskem jih je bilo 124. Prebivalci niso imeli francoskega, temveč posebno ilirsko državljanstvo, province pa nikdar niso bile pravno in upravno del same Francije, ker so obstajale le pet let.
Francozi so v Ilirskih provincah uvedli številne reforme (civilna poroka, davki …), med najpomembnejšimi pa so bile zagotovo šolske reforme, saj so vplivale na status slovenskega jezika v javnem šolstvu.
Spremembe, ki so jih uvedli Francozi v šoli
Francozi v prvem letu vladanja šolskega sistema v Ilirskih provincah niso spreminjali, a so ugotovili, da je zelo zaostal za francoskim. Tako je Marmont (generalni guverner) iz Zadra poklical v Ljubljano svojega bivšega zasebnega učitelja kemije Rafaela Zallija, ki je reorganiziral celotno šolstvo v Iliriji.
Večji kraji so morali organizirati osnovne šole, za katere so skrbele občine, v mestih pa so delovale gimnazije. Za Ilirijo je bilo predvidenih 25 gimnazij, 9 na slovenskem etničnem ozemlju. V Ljubljani in Zadru sta bili ustanovljeni t. i. centralni šoli, ki sta bili univerzi po francoskem vzoru.
Pouk na osnovnih šolah je od leta 1810 v celoti potekal v slovenščini, na gimnazijah le delno, učni jezik na centralni šoli pa je ostajal francoski. Ker so na gimnazijah začeli poučevati prirodoslovje, botaniko, fiziko in kemijo, je bilo potrebno napisati tudi učbenike v slovenščini, ki jih do takrat ni bilo.
Na centralni šoli so predavali filozofijo, splošno zgodovino, govorništvo, pravo, medicino, arhitekturo, risanje, geodezijo … Šola je morala imeti tudi knjižnico, fizikalni in kemijski kabinet ter botanični vrt. Razveseljiv podatek je, da je na centralni šoli v Ljubljani predavalo precejšnje število domačih profesorjev: Jožef Balant (Walland), kancelar Matej Ravnikar, Jurij Dolinar, sloveči botanik Fran Hladnik in drugi.
Slovenski razsvetljenci (zlasti Valentin Vodnik in Žiga Zois) so jezikovno reformo Francozov zagovarjali do konca obstoja Ilirskih provinc, saj so se zavedali, da je to prelomni čas za slovenski jezik. V tem času se je slovenščina uveljavila v javnem življenju, kar je močno okrepilo tudi narodno zavest.
Čeprav so Ilirske province obstajale le pet let, se je vpliv francoščine ohranil vse do danes.
Francoščina v vsakdanji (praktičnosporazumevalni) slovenščini
Danes vsi uporabljamo besede, ki izvirajo iz francoskega jezika, ne da bi se tega zavedali in ne da bi se zavedali njihovega prvotnega pomena.
Naj jih naštejem nekaj (s pojasnili iz Slovenskega etimološkega slovarja):
1. garsonjera
Prevzeto iz frc. garçonnière ‛garsonjera, samsko stanovanje’, kar je izpeljano iz frc. garçon ‛deček, mladenič, samski moški’.
Naj pojasnim, da ima v francoščini ta beseda slabšalni pomen, saj naši rabi besede garsonjera ustreza francoska beseda »studio«.
2. promenada
Prevzeto (eventualno prek nem. Promenade) iz frc. promenade ‛sprehajališče, sprehod’, kar je izpeljano iz frc. se promener ‛sprehajati se’, promener ‛voditi na sprehod’. To se je razvilo iz stfrc. pormener, kar je zloženka iz stfrc. por- ‛v krogu’ in mener ‛voditi’.
3. bonbon
Prevzeto (eventualno prek nem. Bonbon, it. bonbon) iz frc. bonbon ‛bonbon’, bonbonnière ‛bonboniera’. To je v otroškem jeziku nastalo iz frc. bon bon, dobesedno ‛dober dober’, podvojenega prid. bon ‛dober’, ki se je razvil iz lat. bonus ‛dober’.
4. garderoba
Prevzeto (eventualno prek nem. Garderobe) iz frc. garde-robe ‛shramba za obleko, oblačilnica’, kar je velelniška zloženka iz frc. garder ‛paziti, čuvati’ in robe ‛obleka’.
5. pisoar
Tujka, prevzeta iz frc. pissoir v enakem pomenu, kar je izpeljano iz frc. pisser ‛urinirati, scati’.
6. suflé
Tujka, prevzeta iz frc. soufflé v enakem pomenu, kar je v moškem spolu posamostaljeni pretekli trpni deležnik glagola souffler v pomenu ‛pihati, puhati, napihovati, dihati’. Beseda torej prvotno pomeni ‛napihnjen’.
7. bife
Prevzeto (eventualno prek nem. Buffet) iz frc. buffet, kar poleg ‛točilnica’ pomeni tudi ‛miza s ponujeno hrano in pijačo’ in ‛kuhinjska omara’. V stfrc. beseda pomeni ‛vino iz tropin’, nato ‛trgovec s takšnim vinom’ in končno ‛miza oz. prodajalna (takšnega) vina’. Izpeljana je domnevno iz medmeta *buff, ki v rom. jezikih med drugim označuje, da smo kaj močnega zaužili.
8. biro
Prevzeto prek nem. Büro iz frc. bureau ‛biro, pisarna’, kar v stfrc. pomeni še ‛prt iz grobe tkanine’. Pomen ‛pisarna, urad’ se je razvil prek ‛miza, pogrnjena s takim prtom (na kateri so zlasti preverjali pristnost kovanega denarja)’ in kasnejšega ‛pisalna miza’, kar se je pomensko razširilo v ‛prostor s pisalno mizo’.
9. guverner
Tujka, prevzeta (eventualno prek nem. Gouverneur) iz frc. gouverneur ‛guverner, vladarjev namestnik’, kar je izpeljano iz frc. gouverner ‛vladati, upravljati’ in ‛voditi, krmariti’. Ta glagol se je razvil iz lat. gubernāre ‛krmariti, upravljati, vladati’, kar je izposojeno iz gr. kybernáō ‛krmarim’.
10. butik
Prevzeto iz frc. boutique v enakem pomenu. Stfrc. pomen je ‛obrtniška delavnica’. Beseda je prek provan. botica izposojena iz gr. apothḗkē ‛shramba’ v srgr. izreki [apoϑíki].
11. klošar
Prevzeto iz frc. clochard ‛potepuh, brezdomec’, kar je izpeljano iz frc. clocher ‛šepati’ (PR, 326), to pa se je razvilo iz lat. claudicāre v enakem pomenu, izpeljanke iz claudus ‛šepav, hrom’ (He, 94). Prvotni pomen je torej ‛šepavec’. Naglasna različica pog. sloven. klọ̑šar je prek hrv., srb. klȍšār izposojena iz istega frc. vira.
12. afera
Prevzeto (eventualno prek nem. Affäre) iz frc. affaire ‛zadeva’, kar je izpeljano iz zveze avoir à faire ‛morati narediti’. Prvotni pomen je torej *‛to, kar se mora narediti’.
13. meni
Prevzeto (eventualno prek nem. Menü) iz frc. menu ‛jedilnik’, kar je posamostaljeno iz frc. menu ‛majhen’. Menȋ je bil prvotno obed, sestavljen iz več malih jedi. Pomen ‛jedilni list’ se je v evr. jezikih razširil iz angl. menu.
14. šampanjec
Prevzeto in prilagojeno iz frc. champagne ‛šampanjec’, kar je okrnjeno iz zveze vin de Champagne ‛šampanjsko vino’. Zveza vsebuje ime severovzhodne francoske pokrajine Champagne, v kateri izdelujejo to vrsto penečega vina. Ime se je razvilo iz lat. campānia, izpeljanke iz lat. campus ‛polje, ravnica’.
15. omleta
Prevzeto (eventualno prek nem. Omelett) iz frc. omelette ‛omleta’, star. amelette, kar je tvorba iz stfrc. lemelle ‛ploščica, kovinski listič’, različice od stfrc. lamelle v enakem pomenu.
16. kreten
Prevzeto (eventualno prek nem. Kretin) iz frc. crétin ‛bebec’, kar je v nar. razvoju nastalo iz stfrc. crestien ‛kristjan’. Poimenovanje bebca z besedo z izhodiščnim pomenom ‛kristjan’ je evfemistično in temelji na predstavi, po kateri so bebci nedolžni, brez greha.
17. kanape
Tujka, prevzeta prek nem. Kanapee iz frc. canapé ‛kanape’, kar se je razvilo iz lat. cōnōpēum, cōnōpium ‛baldahin, postelja z baldahinom’. To je prevzeto iz gr. kōnṓpion ‛postelja z baldahinom, ki ščiti pred komarji’, izpeljanke iz gr. kṓnōps ‛komar’.
18. šanson
Prevzeto iz frc. chanson ‛pesem’, kar se je razvilo iz lat. cantiō ‛petje, pesem’. To je kakor cantus v enakem pomenu izpeljanka iz lat. canere ‛peti’.
19. garaža
Prevzeto (eventualno prek nem. Garage) iz frc. garage, kar je izpeljanka iz frc. garer ‛postaviti v kraj’, star. in provan. ‛spraviti na varno mesto’, to pa je domnevno izposojeno iz got. *warōn ‛paziti, čuvati’.
20. katrca
Prevzeto in prenarejeno iz frc. (renault) quatre ‛(renault) štiri’ in ljudskoetimološko naslonjeno na žensko osebno ima Katra oz. manjšalnico Katrica.
Zanimivo, da besede pomfrit, ki je nastala iz francoske besedne zveze »pommes frites« (ocvrti krompir),nisem našla v etimološkem slovarju, a se bom naredila Francoza.
Še nekaj zanimivosti o frazemih
Ko boste v Franciji, naročite »makedonsko solato« (salade macédoine, nanašajoč se na Aleksandra Velikega) in postregli vam bodo solato, ki jo mi imenujemo francoska solata.
Izraz »francoski poljub« v francoščini ne obstaja. V uradni slovar ga Francoska akademija znanosti še ni umestila, v neuradni slovar Petit Robert pa so ga umestili leta 2014 kot poljubljanje z jezikom.
Frazem »pardon my french« je opravičilo za morebitno izrečeno kletvico.
Prav tako je v več zahodnoevropskih jezikih znan frazem »oditi po francosko« (oditi nevljudno, brez slovesa), kar pa Francozi prevajajo kot »filer à l’anglaise« (oditi po angleško).
Edinstven pa je slovenski frazem, ki nima ustreznega prevoda v francoščini, prepričana pa sem, da je nastal v času Ilirskih provinc. To je »narediti se Francoza«, ki označuje osebo, ki se dela nevedno.
Ugotovimo lahko, da je slovensko besedišče obogateno z besedami francoskega izvora, ki smo jih pravzaprav spoznali preko nemščine, slednja pa jih je prevzela iz francoščine. Na slovensko skladnjo francoski jezik ni vplival, to vlogo je prevzela nemščina. Prav tako lahko ugotovimo, da mnogi frazemi, ki omenjajo Francoze, slednjim najraje pripisujejo negativni pomen, a Francija ostaja kljub temu ena najbolj obiskanih držav, francoski jezik pa jezik ljubezni.
Viri:
Horvat, Saša: Vpliv francoščine na slovenski uradovalni jezik v besedju in skladnji v času Ilirskih provinc: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1999.
https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/ilirske-province/ z dne 21. 4. 2024
