Na prvi pogled se v Sloveniji nadaljuje ugodno gibanje brezposelnosti. Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 75.292 brezposelnih oseb, decembra 2023 pa 48.353. Statistika nam tako prikazuje dobro sliko.
Fotografije: Boštjan Pucelj
Kljub ugodnim trendom na trgu dela neskladja med ponudbo in povpraševanjem ostajajo visoka in se še poglabljajo, sporočajo iz Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Podatki iz spomladanske izvedbe ankete Napovednik zaposlovanja 2024/I kažejo, da se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev v šestih mesecih pred izvedbo ankete soočala polovica delodajalcev (50,3 %). V skupini velikih delodajalcev se jih je s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečevalo več kot 80 %. Najpogostejši razlogi težav delodajalcev z iskanjem ustreznega kadra so: kadra ni (72,1 %), kandidati so pomanjkljivi, kar pomeni, da nimajo ustreznih znanj, veščin in/ali kompetenc (16,7 %), 12,1 % anketiranih delodajalcev pa ocenjuje, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji, in sicer večizmensko delo in delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težko fizično delo ipd.
Pomanjkanje kadra ni samo v naši regiji, ampak v celi Sloveniji oziroma v celi Evropi, pravi Tatjana Muhič, vodja – direktorica novomeške območne službe ZRSZ, in še dodaja, da je letos pa še lansko leto to zelo izrazito oziroma se stopnjuje. Skoraj lahko rečemo, da je na vseh področjih pomanjkanje kadra. Odliv s trga dela, se pravi upokojitev, je bistveno večji kot priliv mladih na trg dela.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) menijo, da je potrebno spoznanje, da vzroki segajo dlje od demografskih gibanj, ki predstavljajo običajni okvir naslavljanja pomanjkanja kadra. Ti izzivi se dotikajo različnih politik, različnih področij in deležnikov. Rešitve so strukturne in segajo na področja politike trga dela, migracijske politike, integracijske politike, davčne, poslovne, socialne in šolske politike ter tudi na stanovanjsko politiko.
Prav zaradi pomanjkanja domače delovne sile k rasti delovne aktivnosti vedno več prispeva zaposlovanje tujih delavcev, sporočajo iz ZRSZ. 28,3 % delodajalcev po Napovedniku zaposlovanja 2024/I išče delavce v tujini. Statistika veljavnih dovoljenj za tuje delavce v Sloveniji v zadnjih petih letih to potrjuje (leta 2019: 36.620, leta 2023: 51.907). Z namenom blaženja težav pri iskanju novih kadrov si po Napovedniku zaposlovanja 2024/I delodajalci pomagajo tudi tako, da podaljšujejo postopke zaposlovanja (52,2 %) ali razpisne pogoje glede izobrazbe, izkušenj ali drugih znanj spremenijo, razširijo ali omilijo (20,5 %).
Kaj pa brezposelni?
Ob zmanjševanju brezposelnosti se poslabšuje struktura brezposelnih, sporočajo iz ZRSZ in novomeške območne službe ZRSZ. V ZRSZ pravijo, da med brezposelnimi ostaja več ranljivih skupin brezposelnih, ki imajo pogosto še kombinacijo različnih omejitev oz. lastnosti, ki vplivajo na manjše možnosti vrnitve med delovno aktivne oz. zmanjšujejo njihovo konkurenčnost na trgu dela.
Tatjana Muhič (ZRSZ NM) pravi, da za brezposelne osebe imamo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi uravnavamo to neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Vsak program je pomemben in doprinaša nekaj. Ampak glede na to, da dejansko ostajajo v evidenci tiste najbolj ranljive ciljne skupine, včasih tudi ti programi ne zadostujejo.
Tiste najbolj ranljive ciljne skupine so osebe s končano ali nedokončano osnovno šolo (december 2023: 16.409), starejši (55 let ali več) (december 2023: 13.433), dolgotrajno brezposelni (36 mesecev ali več) (december 2023: 10.844), invalidi … Čeprav se pri vseh ranljivih skupinah število brezposelnih zmanjšuje iz leta v leto, so to še vedno prevladujoče skupine brezposelnih, prijavljenih na ZRSZ.
Kaj pa zaposleni?
Določene ranljive skupine so tudi zaposlene in so še vedno zelo ranljive, kar jasno kaže, da zaposlitev sama po sebi ni dovolj in da je potrebno za dostojno življenje sistemsko narediti nekaj več kot le zmanjšati brezposelnost.
Rengo z Jesenic je 42-letni moški, ki prihaja iz zelo revne družine. Že 12 let se trudi, da bi prišel do doma. V tem času se je večkrat selil v Ljubljano, kjer trenutno biva, in nazaj na Jesenice. Bival je v različnih nastanitvah za brezdomne osebe. Vročega, nevihtnega letošnjega julija pa je končal na cesti. Čeprav je zaposlen, si ne more urediti bivanja. Trudim se zbrati denar, vsaj tri jurje, ker v Ljubljani zahtevajo tisto varščino za plačilo najemnine. Dobiš lahko sobo, ampak moraš plačati najemnino plus dve varščini. Določen denar, ki ga Rengo zasluži, gre tudi za marihuano, saj je od nje odvisen že 25 let. Meni marihuana daje neko varnost. Ko gledam vse te ostale, noben ni trezen, ker biti trezen na ulici ni zanimivo, nisi (v narekovajih) sam sabo. Ko je še hodil v šolo in se sprehajal mimo brezdomnih oseb, si ni mogel predstavljati, da bi lahko tudi on končal na cesti. Rengu brezdomstvo ni prineslo le slabega, ampak tudi nekaj dobrega. Naučil se je živeti na cesti, česar marsikdo ne bi znal in zmogel. Človek, ki se prvič sreča s tem, ne ve, kam naj se obrne, kdo mu bo ponudil pomoč. Jaz recimo vem, kje se lahk stuširam, kje lahk dobim za jesti, za piti, kje lahk prespim, si sposodim denar, ali dobim kako psihološko in socialno pomoč. Toda Rengo močno pogreša dom in posteljo, v katero bi se ulegel, ko pride iz nočne. Ta teden sem nočen in ko pridem zjutraj s šihta, dobesedno ne vem, kam bi šel. Tisti, ki imajo urejeno življenje, vejo, grejo domov spat. Jaz pa pač žal, ko stopim skozi vrata firme, ne vem, kam bi šel. Rengo dela triizmensko delo, pravi, da je v službi priden, naredi svoje, z nikomer se ne krega in se drži zase. O njegovi stanovanjski problematiki so v službi seznanjeni. Lansko leto, ko sem pri njih začel delati, smo se počasi začeli spoznavati. So vprašali, kje živim. Včasih sem ful lagal. Ko sem prenehal s trdo drogo, sem ratal bolj iskren. Včasih sem prav preveč iskren. Pa sem sam omenil, kje živim, tako da oni pol vejo, da sem živel v zavetišču. Zdaj itak tudi vejo, da sem na cesti. Vsi vejo. Reakcija sodelavcev na njegovo brezdomstvo je bila, kot pravi, čisto navadna. Jaz sem itak dost star, vem, kaj moram dosežt. Oni mi lahk svetujejo in stojijo ob strani, ampak na koncu koncev noben ne bo zrihtal stvari namesto mene.
Agencijam, preko katerih je našel delo, o brezdomstvu ne govori, saj meni, da je pri njih čisto drugo vzdušje in da je vse na njem. Rengo ima tudi 12-letnega sina, ki je sicer posvojen in kot pravi, živi v bogati družini. Čeprav se videvata, sin ne ve, da je oče brezdomec, saj ga ne želi obremenjevati s tem. Ve le to, da je izgubil »stanovanje«.
Biti brez doma, obenem pa delati, je bolj izjema kot pravilo. Kot Rengo pravi, ni enostavno, sploh če imaš tako življenje, stresno in neurejeno, to vse vpliva. Spremeniti življenje iz danes na jutri, iz brezdomstva v neko uspešno življenje, ni šans. Življenje na ulici ni lepo. Sploh ko te ljudje tako gledajo postrani. Da gre čist in urejen v službo, mu omogoča Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, kamor se gre stuširat in oprat stvari. Po podporo pa hodi v različna društva, med drugim tudi h Kraljem ulice. Smo res lahk hvaležni tem ljudem, ki se vsakodnevno trudijo za nas, da nam zrihtajo papirje, nas oblačijo, hranijo. Brez njih bi bilo še težje.
Toda kdo so sploh brezdomne osebe?
Uradne definicije brezdomstva v Sloveniji ni, zato ni niti uradnih podatkov o obsegu brezdomstva. Število brezdomnih v Sloveniji je tako le groba ocena, pripravljena na podlagi števila uporabnikov, vključenih v socialnovarstvene programe na področju brezdomstva, za katere sofinanciranje zagotavlja MDDSZ, sporočajo z ministrstva in dodajajo, da podatki za leto 2023 kažejo, da je bilo v Sloveniji zabeleženih nekaj več kot 3500 brezdomnih oseb.
Koliko jih je zaposlenih, tudi ni znano. Jasno je le to, da je za uresničitev česa takega potrebna neverjetna moč, ki jo je Rengo podedoval, kot pravi, po svoji mami. Moja mama je zelo močan človek. To imam po njej. Imam trdno voljo. Če ne bi imel trdne volje, ne bi kazal interesa za službo, res bi ga zabluzil tle kot ta pravi ljubljanski klošar. Ni mi vseen, še vedno razmišljam za naprej. Brezdomci živijo za danes, jaz živim za naprej.
Z namenom podajanja jasne definicije brezdomstva, opredelitve načina spremljanja brezdomnih in definiranja oblik podpore za različne skupine brezdomnih bo MDDSZ v 2024, v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo, pripravilo nacionalno strategijo boja proti brezdomstvu. Kakšna bo ta strategija, še ni znano. Znano je le to, da so številni posamezniki še vedno brez doma.
——
Sistemska ureditev ne le trga dela, ampak ravni kakovosti življenja (ne)zaposlenih je nujno potrebna. Sicer se bo negativen trend pomanjkanja kadrov nadaljeval, kar bo sprožilo veliko različnih posledic, od gospodarskih do osebnih. Tako na primer podatki iz Napovednika zaposlovanja 2024/I kažejo, da 38,8 % delodajalcev na razpisana delovna mesta ni nikogar zaposlilo, kar je najpogosteje privedlo do: nadurnega dela (43 %), prenašanja dela na zunanje izvajalce (26,8 %) in (pre)usposabljanja že zaposlenih (21,1 %). 18 % delodajalcev pa je zaradi težav s kadrovanjem moralo zavrniti naročila. 13,2 % delodajalcev je moralo zmanjšati obseg proizvodnje ali storitev, 10,9 % jih je časovno odložilo načrtovano širitev, 0,3 % delodajalcev pa je proizvodnjo preselilo v tujino.
To je le nekaj stvari, ki so značilne za področje trga dela. Dejstvo pa je, da delo prinaša kapital – posamezniku, delodajalcu in državi –, brez katerega danes (skoraj) ni več mogoče živeti. Zato so država, delodajalci, ki je lahko tudi država, in posamezniki, tudi nezaposleni, soodvisni drug od drugega. Lahko se obravnavajo »prekarno«, na ta način pa zmanjšujejo možnost za dobro in kakovostno funkcioniranje, ali pa »negujejo« svoje odnose in sodelujejo.
