Verjetno ste nekateri začudeni, kako da je ravno prva letošnja številka Rasti posvečena številnim povezavam s Francijo. Vendar to ni naključje, saj letos obeležujemo 100 let od olimpijskih iger v Parizu, na katerih je Leon Štukelj prejel svoji prvi dve zlati olimpijski medalji, igre pa se tja ponovno vračajo. Poiskali pa smo še več prepletov, ki povezujejo naša dolenjska tla s francoskimi.
Prvi obisk kakega francoskega voditelja v Sloveniji se ni po naključju odvil ravno v Novem mestu. Novomeška tovarna IMV je leta 1972 podpisala kooperacijsko pogodbo z Renaultom, ki je predstavljala temelj za začetek proizvodnje modelov Renaulta. Leta 1973 so začeli delati legendarno katrco, o kateri ste lahko več prebrali v prejšnji številki. Leta 1989 iz IMV-ja nastane Revoz, leta 2004 pa Renault postane lastnik Revoza, tako da smo Dolenjci dobro gospodarsko povezani s Francijo.
Sedaj pa moramo skupaj skočiti v bližnjo zgodovino. Predsednik Francois Mitterand se je leta 1983 tri dni mudil na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji, 40 minut pa se je zadržal v tovarni IMV. To je bilo pomembno priznanje dotedanjega sodelovanja med Renaultom, ki je bil že takrat eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev avtomobilov, in novomeško IMV. Njuno partnerstvo je takrat trajalo že 11 let. IMV je bil v blagovni menjavi med Francijo in Jugoslavijo udeležen v 2/5. Predsednika so pričakali na bršljinski železniški postaji, po tovarni pa ga je popeljal predsednik kolegijskega poslovodnega organa IMV Janez Rošker. IMV je v tistem času v sodelovanju z Renaultom dosegal zavidljive uspehe, saj je izdelal četrt milijona vozil, Renault pa je vložil 40 milijonov frankov v posodobitev proizvodnje in opreme za novo tovarno velikoserijske opreme. Novomeški IMV je imel tako načrt, da bo do konca leta izdelal 46000 osebnih in gospodarskih vozil ter 21500 počitniških prikolic. Predsednik Mitterand je izpostavil, da sodelovanje združuje kakovost dela in ustvarjalnost obeh dežel. Ob obisku so mu podarili sliko Božidarja Jakca in monografijo o njem.
Zgodovinar Mitja Sadek pa nas popelje malo dlje v zgodovino. Francoska oblast je večstoletno habsburško vladavino v Novem mestu prekinila trikrat, in sicer leta 1797, 1805 in 1809 – čas Ilirskih provinc s sedežem v Ljubljani. Fascinacija nad Francozi in Napoleonom je v našem okolju privedla do številnih napačnih predstav in mitov. Sadek se zato loti raziskovanja Napoleonove vrbe na Tratah in njenega zgodovinskega ozadja, francoskega znamenja na Mestnih njivah in francoskih priimkov.
Klara Škrinjar in Igor Vidmar nas poneseta nazaj v sodobne izmenjave med kulturama. Jani Brajkovič je uspešen kolesar, ki je na dirki po Franciji, na Touru, nastopil kar petkrat. Pravi, da je Francija domovina kolesarstva in da so Francozi kolesarski narod. Klara Škrinjar se je pogovarjala z vinarjem Francoisom Bottonom, ki ga je v Slovenijo iz Šampanje pripeljala ljubezen. Trdi, da je Dolenjska idealno okolje za pridelavo penečega vina. Na posestvu blizu Telč se ukvarja s proizvodnjo penin po tradicionalni metodi in svetuje vinskim kletem po vsem svetu.
Zanimive pa so tudi povezave v jeziku. Andreja Kopač je raziskala življenje in delo učiteljice Marije Saje, ki je bila celo življenje izjemno predana poučevanju francoščine in je pustila velik pečat številnim generacijam učencev. O izzivih prevajanja iz francoščine je spregovorila prevajalka, gledališka lektorica in pesnica Živa Čebulj. Razmišlja o vlogi prevodov, o razlogih za ponovne prevode, o sodelovanju dveh prevajalcev pri prevajanju kompleksnejšega literarnega dela in priporoča nekaj knjig iz sodobne francoske literarne produkcije. Bralna priporočila pa nam ponudi tudi bibliotekarka Doris Bubnjić. Francozi so pri nas pustili tudi jezikovni pečat, o prevzetih besedah iz francoščine in frazemih je pisala jezikoslovka Saška Horvat.
Vsebinsko bogato številko je dopolnila še Nataša Mirtič, ki se nam predstavlja s svojimi zadnjimi deli. V literarnem delu lahko pokukate v Ćrtice Tine Perić in odkrijete pesniški cikel Jerneja Grlja. Objavljamo tudi Popotovanje iz Litije do Čateža Kozma Ahačiča in se mu obenem opravičujemo, da smo v prejšnji številki njegovo delo objavili pod napačnim naslovom.
Odkrijte z nami francoski svet na dolenjskih tleh. Jeseni pa vam obljubljamo novo številko.
