JUTRANJA
Vzhajam s soncem.
Nežni dotiki, mehki poljubi.
Vabi me v svoje zavetje,
v svoj sočen objem.
Obljublja,
mi nežno snubi.
S prsti pleteva kite.
S pogledi polniva tišino.
V lenobnem poplesovanju teles,
postaneva eno.
Počasi se taliva.
Z vsakim vdihom,
svetiva močneje.
Ihtiva iskre žarke poldneva.
Topiva se skozi žlahtno,
modrino oceanov.
Brezskrbno toneva,
proti dnu morskega grebena.
Skozi srce morja,
zopet nazaj.
Hrepeneče vstajanje,
v nov prvi maj.
PRAPROT
Skozi puhle liste mlade praproti
iztegnem roko.
Čutim lahno bitje srca.
Plitko, nejasno ihtenje.
Dotik rosnih kapljic
na konicah mojih prstov.
Brišem solze, jih zaustavim s svojimi.
Okoli naju bel vzpenjajoč dim.
Burni veter, v zasedi.
Skrbno bdim nad njo.
Jo tolažim, da ne ostane sama.
Ko se zbistri,
se mi počasi preda.
Čutim vsako njeno misel,
neuslišano hotenje.
Pograbi me, padem vanjo.
Okoli, le še dim.
VLAK
Rad se vozim z vlakom,
preveva me občutek pretočnosti.
Slike, ki se ena po ena zlivajo vame,
me bistrijo, popravljajo in na novo sestavljajo.
Vsaka pusti v meni delček sebe, zapuščino,
in vzame delček mene za popotnico.
Ni važno, kam se premikam,
kaj puščam za sabo.
Kot nekakšna vez med dvema svetovoma,
kraj nedoločljivega karakterja.
Občutek, ko se ti svet vsako sekundo, vedno znova in znova,
razodene v novi obliki, barvi, lepoti.
Že, ko si želiš spočiti trudno oko,
se pojavi nova pojava.
Točno veš, da je bila tam.
Tam, prav na tem mestu je stala.
Pa je spet več ni.
Z vsakim novim vtisom, pogledom,
steče kemična reakcija po mojem telesu.
Zame svet nikoli ne bo zares več isti,
le zaradi ene veje, vrabca,
opustošene hiše na robu klanca.
Naslednja postaja – Maribor!
ČAJ
Čaj,
božja tekočina.
Nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi v lajfu.
Te pomiri, poživi.
Tekočina brez kančka kalorij.
A kaj, ko traja tako dolgo,
tako preklemano dolgo, da se shladi.
Pihaš, čakaš, stokaš.
Daš ga v hladilnik,
na balkon,
ga razdevičiš z železno žlico,
a iz njega se še vedno tako močno kadi.
Kadi, kadi, kadi.
In ga gledaš kot božje bitje,
pridno čakaš,
potrpežljivo.
Med tem ti je že speljal bus,
ti pa še vedno čakaš.
In ko narediš prvi požirek,
ko ti po jeziku spolzi prva kapljica, te božje tekočine,
ki ni preklemano vroča.
Ves iz sebe ugotoviš, da je grenka v tri pičke materine,
in ne preostane ti nič drugega, kot to, da si narediš še enega.
ISKRICA
Mrzlo je, temno je.
Plast bele zadušljive teže prekriva obličje.
Svet, s čim si se tako grdo zameril soncu?
Nič več ga ni na spregled.
A so pogovori z luno res tako zanimivi?
Katere bajne zgodbe si izmišljuje,
da se poplača muka zmrzali njenih sestra senc?
Njih telesa se nepredušno stikajo.
Odžirajo prav vsak delček svetlobe,
ki ga zaman skrivaš pred njimi.
Obljubil si mi, da boš enega obdržal le zame.
Le delček, nič več.
Belo, majhno iskrico.
V večnih nočeh,
trudno stopam, po tvoji mrzli skorji.
Belina le še v luni in snegu.
Povej že, kam si jo zakopal,
skril pred mano?
Neizprosne nočne skrivalnice.
Prsti, vedno bolj vijoličasti.
Kašelj, zvesti spremljevalec.
Vino.
Vino, edino pravo zdravilo!
Iskrica, iskrica?
Pokaži se že.
Iskrica, iskrica?
Objemi me že!
***
Tom Veber se je rodil 2. 6. 1995 v Mariboru. Že v srednji šoli se je začel aktivno umetniško udejstvovati, bil je član ansambla gledaliških skupin Gnosis in English Student Theatre, pel pa je tudi v Akademskem pevskem zboru Maribor. Po zaključku srednje šole se je vpisal na študij etnologije in kulturne antropologije na Univerzi v Ljubljani. Sodeluje v gledaliških predstavah v gledališču Glej, klubu Tiffany in v Plesnem teatru Ljubljana. Predvsem pa se v zadnjem letu posveča pisanju pesmi, ki so žanrsko zelo raznolike. Od osebno izpovednih do družbeno kritičnih, obravnava tudi gejevsko problematiko in problematiko drugih marginalnih skupin. Aktivno sodeluje na Pesniških slamih (dvakrat je zmagal na mesečnih predizborih Mariborskega Ožuljenega jezika) in Mladih rimah, nastopil pa je tudi na festivalih Noč knjige, Nextival in Kauč festival. Svoje pesmi je objavil v revijah: Mentor, Dialogi, Apokalipsa, Poetikon, Vsesledje, Tribuna in na pesniških portalih: Novi zvon, Koridor – Križišča umetnosti, Poesisu in Lud literaturi. Je eden izmed regionalnih nominirancev za literarni natečaj Urška 2017. Udeležil pa se je tudi Pesniške olimpijade 2017.
