Mojca Črtalič Andolšek, direktorica podjetja FerroČrtalič, predsednica Območne obrtno podjetniške zbornice Novo mesto, članica Upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, članica upravnega odbora GZDBK. Pa tudi mama in žena, ki najde čas tudi zase. Rada se potaplja, rada kuha, potuje.
Mojca Črtalič Andolšek, sodobna ženska, ki je na čelu družinskega (in pretežno moškega) podjetja FerroČrtalič in hkrati tudi direktorica njihovega podjetja v Srbiji. FerroČrtalič v svetovnem merilu sodi med vodilna podjetja za tehnološko obdelavo površin – kovinskih (jeklo, aluminij, titan), kamnitih, plastičnih … Prisotni so v vseh vejah industrije – od farmacevtske, nuklearne do avtomobilske, 3D-tiskanja, železniške in vesoljske. Uveljavljeni so tudi v najzahtevnejši letalski industriji. Pred leti so nadgradili obstoječa znanja in tehnologije s t. i. Shot peening[1] rešitvami za obdelavo motornih delov letal Airbus, vmes pa so dobavili še nekaj najzahtevnejših ter visoko inovativnih postrojenj za proizvajalce letal in servisne centre letalske industrije po svetu. Izdelali so tudi največjo celico za obdelavo podvozij najnovejšega modela letal znamke Boeing. Plod njihovega razvojnega dela je tudi robotska celica za mikrokovanje (shot peening), ki so jo pred nedavnim izdelali za Air Asia.
Posebno področje njihovega dela je livarstvo. Z inovativno tehnologijo čiščenja raznovrstnih odlitkov z več postopki, kot so UHP-ultra visok pritisk vode, postopek robotiziranega peskanja in čiščenja s suhim ledom, so ustvarili bistveno prednost na področju proizvodnih rešitev in s tem pripomogli tudi k višji konkurenčnosti njihovih partnerjev. Predvsem pa ti postopki ustrezajo najvišjim ekološkim zahtevam, na kar so še zlasti ponosni.
Zahtevna, a uspešna reorganizacija
Po upokojitvi očeta Bojana Črtaliča je leta 2013 prevzela vodenje in kmalu začela tudi z reorganizacijo podjetja. Tako je presenetila tiste, ki so menili, da se je udobno usedla na vodilni stol zelo uspešnega podjetja ter uživa očetove in dedove sadove. Pa se je že na začetku svojega direktorovanja morala soočiti s posledico severnoafriške in v nadaljevanju begunske krize, kar je pripeljalo do nenadne odpovedi več naročil v vrednosti več kot milijon evrov. Letnega načrta ni bilo mogoče doseči, čeprav so uspeli precej omiliti ta izpad. Toda taki in drugačni pretresi so pač stalnica, zato mora imeti podjetje stabilne temelje, še toliko bolj, če je udeleženo v mednarodnem poslovanju.
Po treh letih trdega dela je dosegla marsikateri premik – v razmišljanju in organizaciji procesov. Ob reorganizaciji je poskrbela tudi za dosledni tekoči pregled informacij na več ravneh – na kolegiju kakovosti, tehničnem kolegiju in kolegiju direktorice. Vsak dan sestankujeta tudi z očetom, ki je prokurist podjetja. V službi sta vse manj oče in hči oziroma je njena funkcija direktorice vse boj izrazita in upoštevana.
»Naša dejavnost je tako zahtevna, da smo bili primorani tudi na področju vodenja spremeniti stare modele in intenzivno uvajati novosti, da bi bili kos najvišjim standardom mednarodnega trga, ki ga pokrivamo in kjer se želimo še močneje uveljavljati.« S področja tehnologije utrjevanja površin so energijo usmerili v pridobitev mednarodnih licenc v letalsko-vesoljski industriji. Cilj podjetja FerroČrtalič je biti nekaj korakov pred konkurenco, kar dosegajo z razvojem tehnoloških rešitev po sistemu »custom made«, prilagajajo se potrebam naročnika, kar narekuje intenziven razvoj, inovacije, fleksibilnost …
Reorganizacija je zahtevala natančno preoblikovanje poslovnih funkcij in novo definiranje procesov. Pridobili so natančno spremljanje izvedbe procesov in doseženih rezultatov ter vpeljali sodoben pristop vodenja na vseh ravneh, kar zajema kompetence, pooblastila ter prevzemanje odgovornosti. »Seveda to ni bilo lahko, saj smo dregnili v ustaljene navade. Ob teh premikih so se zaposleni soočili s svojimi možnostmi in sposobnostmi pa tudi s sprejemanjem odgovornosti za svoje delo, zato so se morali vsi sodelavci zavestno spopasti s svojimi navadami in rutino. Nekateri žal niso bili kos tako zahtevni nalogi, toda najboljši so ostali. Pridružili pa so se nam tudi novi sodelavci, ki so prinesli v kolektiv svojo energijo. Bistveno je, da imamo s sodelavci enak pogled na ključne korake pri delu in doseganju naših ciljev.«
Ni le »ena blond« …
»Za vse nas je bilo to zelo stresno obdobje, toda mednarodnega podjetja ne moremo voditi kot nekoč obrtno dejavnost; najzahtevnejši kupci, modernizacija, digitalizacija … To nas je prisililo v hitro delovanje in rezultati nam potrjujejo, da so bile naše poteze pravilne,« pripoveduje Mojca Andolšek. Ob tem doda, da je morala tudi sama ona prek določene preobrazbe. Najela je svetovalca (osebnega trenerja in mentorja) in tako utrjevala svojo odločnost pri uvajanju sprememb ter se z zdravo samozavestjo lotevala premikov na poti do ciljev. Hkrati je tudi celostno napredovala. »Sodelovanje z zunanjim trenerjem je bilo zelo učinkovito. Pomagalo mi je, da smo skupaj s sodelavci hitreje in uspešneje posodobili poslovni model oziroma zamenjali celotno platformo in postavili temelje za to, da smo danes na pravi poti do zastavljenih ciljev. Tudi v osebnostnem smislu so me dogajanja v teh treh zelo intenzivnih letih sicer pretresala, sem se pa tudi ogromno naučila in pridobila.« Pri tem poudari predvsem pogum, odločnost, neomajnost, ko gre za vizijo in doseganje ciljev podjetja. S takimi izkušnjami in odgovornostjo preseneti marsikaterega poslovnega partnerja, ki ugotovi, da prijazna in vedra Mojca ni le »ena blond«, ampak zelo resna in zahtevna pogajalka.
Od majhnega je bila prisotna v dedovem in očetovem podjetju, saj sta ji starša že kot učenki zaupala marsikatere naloge, od najbolj enostavnih do že zahtevnejših administrativnih del. Mami je pomagala pri izpolnjevanju potnih nalogov, pozneje pa je s sestro in bratom delala tudi lažja opravila v proizvodnji – od montaže elementov za avtomobilsko industrijo do montaže čepov na šolsko pohištvo. Ko je naredila šoferski izpit, so jo takoj poslali na prvo »službeno« pot, in sicer v Trbovlje, kamor je s kombijem peljala naročeno blago. V tej vlogi je prevozila ogromno kilometrov tudi po tujini.
Prva ženska na čelu Območne obrtno podjetniške zbornice Novo mesto
Ob delu ter veliki spodbudi in podpori družine – moža, staršev in tudi tašče in tasta – je ob delu doštudirala in pozneje tudi magistrirala. Ob prevzemu direktorskega mesta so sledile še druge funkcije. Skoraj soglasno oziroma le s tremi glasovi proti je bila izvoljena za predsednico Območne obrtno podjetniške zbornice Novo mesto. V čast si šteje, da je prva ženska v zgodovini organizacije na tem položaju in da je na čelu zbornice, katere soustanovitelj in prvi predsednik je bil njen ded Jože Črtalič. Tudi v Upravnem odboru Obrtne podjetniške zbornice Slovenije je edina ženska, toda v obeh organih se počuti zelo dobro, saj je njen glas slišan in upoštevan. Žalosti pa jo, da je glas obrtnikov, ki jih zastopa zbornica, premalo slišan in premalo spoštovan tam, kjer bi jim morali prisluhniti najbolj.
Deluje tudi kot članica upravnega odbora v Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine, prav vse funkcije pa jemlje zelo resno in odgovorno.
Domači in prijatelji
Ob vsem naštetem pa si vedno vzame čas za svojo družino in zase. Mož Robert je podjetnik in poslovni trener z bogatimi izkušnjami ter njen prvi podpornik in prijatelj. Mojca je tudi mama dveh sinov – Leo se je po študiju jezikov na filozofski fakulteti usmeril še v študij ekonomije, Teo Tim pa je osnovnošolec, star 12 let. Ko govori o družini, poleg staršev in sestre Anje, ki je v podjetju odgovorna za območje arabskega sveta in v tej kulturi zelo uživa, omenja tudi brata Jerneja, ki deluje v svojem podjetju. Z ljubeznijo in navdušenjem govori o mami Slavojki in svojima pogumnima babicama – in seveda o očetu. Rada izkazuje pozornost svojim bližnjim in tistim, za katere dobro ve, da so njeni iskreni prijatelji. »Človek se prej ali slej znajde v situaciji, ko se stvari same razkrijejo – kdo išče samo koristi, kdo se rad ‘sveti’, kdo hoče imeti zasluge. In kdo je iskren prijatelj.« Svoje prijatelje rada gosti, jim kuha, saj uživa v preizkušanju receptov, rada pripravlja jedi z drugih celin. Specialitete vedno obogati še s svojo noto, saj jim doda tartufe, jurčke …
Mojca ostaja zvesta sebi in se ne doživlja skozi svoje funkcije. Nasprotno, pravi, da ji je skoraj nerodno govoriti o tem. Včasih sliši kakšen očitek na svoj račun še zlasti glede oblačenja. »Skozi svoj stil se izražam – od nekdaj mi je bila blizu moda, še zlasti pa imam rada glamurozne podobe. Prijateljice me včasih pohecajo, ali sem doma pobrala vse bleščice …Taka pač sem, to mi je všeč in temu se ne bom odrekla.« Poleg mode ima zelo rada eksotična potovanja z družino. Navdušuje jo tudi morje, saj se že vrsto let potaplja, rada smuča ter zadnja leta s prijatelji in poslovnimi partnerji uživa v golfu.
Ne znam zameriti
Pri nekaj več kot tridesetih letih dobiti v upravljanje in vodenje ugledno podjetje, uspešno izpeljati reorganizacijo, biti deležen ljubeče podpore domačih, uživati v kuhanju, potapljanju, v golfu …. Vse to zveni zelo filmsko. »Življenje sprejemam z vedre strani, nisem konfliktna, ampak povezovalna, izogibam se napornim odnosom. Sem delovna in zelo vztrajna.« Pravi tudi, da je dokaj zahtevna in dokaj razumevajoča – do sebe in drugih – ter odprta za vse ljudi, ne glede na njihov status. Predvsem pa ni zamerljiva, kar človeku prihrani veliko energije. Na pripombe, češ kako lepo ji je, pa le prijazno pokima. Kaj vse dela, kako se trudi – o tem nima smisla razlagati; o tem, pravi, naj govorijo rezultati.
[1] Metoda se uporablja za utrjevanje površin mehanskih delov.
