VI.
je tekel vse do roba
se prevesil je navzdol
in kljub nihanju
med življenjem in smrtjo
užival v razgledu
VII.
sleherni dan je odhajal na delo ob isti uri
in sleherni dan se je ob isti uri
z dela vračal domov
sedel je v svoj naslanjač
vklopil je računalnik in tv
in užival v svoji tišini
ki je nihče ni smel zmotiti
tako ga je vsakdanja rutina
popeljala do bridkega konca
vmes pa se ni zgodilo nič
vendar kaj je nič
a se nič zgodi ali se ne
a nič nekaj je ali nič ničesar ni
VIII.
zase pravi, da je bilo takole:
nihala je med prej in potem
se razdvajala med včeraj in jutri
se ujela v kroženju plime in oseke
se bojevala z angeli in demoni
poplesavala je s svetlobo in temo
in tulila je z volkovi …
da
vse to in še več
vse to je bila mea
njena (pre)tesna koža
je ogledalo tvojega sveta
IX.
zadrgetalo mu je telo
ko ji je odpel bluzo
in se s prsti sprehodil
po bujnem travniku
njenih sadov …
in za trenutek je bilo videti
da uživa v svoji trgatvi
kot čebela v sladkosti
svojih cvetov
storil je to le dvakrat
potlej pa se preselil
na novo poljano …
mar tam rože dehtijo drugače
X.
gledati navznoter je
bilo zanj prenaporno
kot bi nase naložil vso
breme tega sveta
in ga uzrl odznotraj
polnega ostrih robov
ostri robovi so
rezali v brbončice jezika
polno ostrine je
legalo nadenj …
čez njegovo temno nebo
po katerem so oblaki
slačili svoje težke
sajave suknje z željo
da bi se enkrat samkrat
enkrat samkrat sprehodili
po čistini …
… zaman
srce je bilo umazano
umazano od krvi
