Delo pomembno zapolnjuje posameznikov čas. Pogosto je del naše identitete, saj je lahko poklic in z njim delo prostor naše samouresničitve. Tokratna številka Rasti skuša predstaviti nekaj pogledov na tri področja (delo, kapital in sindikati), ki so med sabo povezana, čeprav so kljub svoji soodvisnosti tudi v konfliktu.
Delodajalci in delovne organizacije bodo morali zamenjati prevladujoči imperativ produktivnosti, ki je značilen za kapitalistično družbo, in si začeti postavljati drugačne cilje, saj se bodo in se že soočajo s pomanjkanjem talentov, težavami pri nadomeščanju odhajajočih zaposlenih, izgorelostjo in stresom na delovnem mestu. Delo se spreminja in s tem tudi pritisk na človeka. Če so se delavci v preteklosti soočali s fizičnimi napori in telesnimi poškodbami, je le-teh danes manj, a se soočamo z drugimi oblikami napora. Procesiramo več informacij, komuniciramo z več ljudmi, kar vodi do različnih psihičnih obremenitev, ki lahko pripeljejo do absentizma. Smiselno bi bilo razmisliti o obdobjih daljšega počitka po določenem številu let delovne dobe. Tudi v Sloveniji že poznamo t. i. sobotno leto, ki ima možnost za uresničitev zaenkrat bolj ali manj v akademski in raziskovalni sferi. Dobro delo je tisto, ki nas osmišlja in samouresničuje, zato je smiselno, da delodajalci prisluhnejo svojim delavcem.
Oblike dela so se korenito transformirale po letu 2020, ko smo se morali soočiti z epidemijo koronavirusa in spremenjeno družbeno realnostjo. Sedaj vidno naraščajo hibridne oblike dela, predvsem delo na daljavo, ki ima za zaposlene tako prednosti kot slabosti. Kot slabosti delavci navajajo, da je služba vdrla v njihov zasebni prostor in da imajo težave pri ločevanju dela in prostega časa. Prednosti pa so boljša organizacija dela, dodaten čas in večja produktivnost. Pri delu od doma je ključna komunikacija z nadrejenimi, ni nujno, da je ta pogosta, mora pa biti kakovostna.
Za mlajše generacije je značilna veliko manjša zvestoba in pripadnost blagovni znamki in delodajalcu. Zaposleni je pri delodajalcu vse dotlej, dokler čuti, da se lahko razvija in ga delo izpolnjuje. Za družbo je torej nujno, da gre zaposleni naprej, ne pa da stagnira in je nezadovoljen pri obstoječem delodajalcu. Lastniško logiko moramo obrniti v bolj razvojno usmerjeno.
Tudi takšne in podobne izzive, s katerimi se soočajo kadri in organizacije, nam v svojem članku predstavi Matej Černe z Ekonomske fakultete. Spopade se z vprašanji, kot so vzpon digitalizacije in umetne inteligence, delo na daljavo in hibridni modeli, ter z nujnostjo osredotočenosti na človekovo trajnost. Raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Marko Hočevar v svojem prispevku poskuša pojasniti kapitalistični razvoj v Sloveniji ter pokaže instrumentalnost države v dveh strategijah – v izgradnji domačega kapitalističnega razreda in pri poznejši hitri ter množični razprodaji domačih podjetij in bank tujemu kapitalu. Ivana Milinkovič nam v premislek ponudi temo brezposelnosti in brezdomnosti. Statistika sicer kaže, da se trend gibanja brezposelnosti manjša, a ostajajo posamezniki in njihove zgodbe, o katerih se v javnem prostoru premalo govori.
O sindikatih, delavskem gibanju in boju piše Matevž Hrženjak, ki naredi kratek zgodovinski pregled in na primeru Slovenije prikaže delavsko gibanje danes ter kako mora v 21. stoletju ubrati nove pristope za spopad s kapitalom. V intervjuju nam svoje sindikalno udejstvovanje predstavita Jakob Gašpir (Skei) in Boštjan Miklič (Sviz). Pogosto iz sindikalnih gibanj izpadejo samozaposleni in delavci v kulturi. Uvide v svoje lastno delo in premisleke glede vloge dela z nami delita Ana Čigon in Vesna Bukovec.
Arhitektka Natalija Zanoški nas s Pionirjevo počitniško gradnjo popelje nazaj v čas, ko so zaposleni dopustovali v sindikalnih hišicah. V Rasti tokrat predstavljamo izjemno fotoreporterko Meto Krese in njeno fotografsko razstavo Nismo stroji. V javnosti zastopa šibkejše, zgodbo pa pri tem gradi skozi povezavo fotografije in teksta.
V branje vam tudi tokrat ponujamo nekaj bralnih predlogov, povezanih z delom, in dobro literaturo. S poezijo se predstavlja Lara Božak, Andraž Rožman pa skozi literarizirane pripovedi izbrisanih prebivalcev prikazuje izkušnjo izbrisa na globoko človeškem nivoju.
Decembra vas bo razveselila še ena številka, ki bo o prometu, tako da se bomo skupaj odpeljali v novo koledarsko leto. Še naprej Rastite z nami.
