Beseda rast v sebi nosi številne pomene in vzbuja asociacije, pomeni razvoj, pomeni spreminjanje, pomeni spremembo od majhnega proti velikemu, od mladega k zrelemu. Revija Rast, ki je letos zakoračila v sedemindvajseto leto izhajanja, v sebi nosi vse te in še druge pomene ter je morda vsaj na neki simbolen način prelomna. Z novim letom je po šestih letih svoje uredniško poslanstvo pri Rasti zaključil Rasto Božič, ki mu je skupaj z uredništvom uspelo kljub kulturi ne najbolj naklonjenim kriznim letom revijo ne le obdržati pri življenju, ampak tudi ohraniti jo v rasti.
V vsesplošni medijski poplavi revija, ki se resno ukvarja s splošno kulturnimi, literarnimi in družbenimi vprašanji, čedalje teže vzbudi zanimanje bralca, ki v medijih vse bolj pogosto išče predvsem zabavo na prvo žogo in se vse teže spravi k branju poglobljenih vsebin ter ne najde več ne časa ne volje za prebiranje proze in poezije. A vendar bralci, ki si želijo drugačnega, nekoliko zahtevnejšega branja, še obstajajo in verjamem, da jih ni malo. Treba je najti pot do njih in prav to si je za najpomembnejšo nalogo zadalo prenovljeno uredništvo revije Rast, ki pa zgodbe Rasti nikakor ne želi začeti znova, saj se zaveda, da so dobre korenine še kako pomembne za dobro rast.
Dozdajšnji uredniki Ivan Gregorčič, Milan Markelj, Barica Smole in Rasto Božič na čelu Rasti niso dobili naslednika, zdaj dobivajo naslednike. Vsako številko bo namreč uredil drug urednik. S tem želi uredništvo razširiti krog sodelavcev in raznovrstnost tem, ki jih revija obravnava. Če tokratna številka prinaša odmeve in premisleke po zaključenem praznovanju 650-letnice Novega mesta, bo naslednja, ki jo bo uredil pisatelj, alpinist in novinar Tadej Golob, večjo pozornost posvetila športu, tretja letošnja Rast pa bo v poudarjenem delu posvečena migrantskim temam. Osvežena je tudi grafična podoba revije, za katero zdaj skrbi Boštjan Grubar.
Bolj kot v evforičnem letu praznovanja je za premislek o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mesta, ki je proslavilo 650 let obstoja, pravi čas zdaj, ko lahko s primerno časovno distanco zberemo vtise in misli. Sedanjost je posledica preteklosti, prihodnosti pa brez sedanjosti ne bi bilo. Prav je, da pustimo preteklost zgodovinarjem. Aleš Gabrič, eden vodilnih sodobnih slovenskih zgodovinarjev, je kot rojen Novomeščan tudi pri svojem znanstvenem delu še posebej pozoren na svoje mesto, ki je v povojnem času doživelo predvsem izjemen gospodarski razvoj. Ni nepomembno, kako rast in razvoj mesta v prihodnosti vidi politika, zato je v razmišljanju o sedanjosti in prihodnosti mesta tokrat besedo dobil tudi politik, novomeški župan Gregor Macedoni, ki je sredi svojega prvega županskega mandata optimističen, saj vidi številne priložnosti, ki se mestu ponujajo danes in se bodo ponudile v naslednjih letih.
Svoje priložnosti je dobro izkoristil z Novim mestom in Velikim Slatnikom tesno povezani svetovno znani fizik in filozof Ernst Mach, o katerem ob stoletnici smrti pišeta Marjan Hren in Stanislav Južnič. Urednik fotografije revije Rast Boštjan Pucelj s fotoreportažo obuja dogodke v Novem mestu ob njegovem jubileju, v naslednjih številkah pa želimo v tej rubriki dati priložnost tudi mladim dolenjskim, belokranjskim in posavskim fotografom.
Žiga Virc je trenutno eden najbolj vročih mladih slovenskih režiserjev, v intervjuju pa med drugim razkriva ozadje nastajanja njegovega zadnjega filma Houston, imamo problem! Tako kot o Žigi v filmu se ta čas na področju ilustracije veliko govori o Maji Kastelic, ki je tokrat gostujoča ilustratorka naše revije. Milan Jazbec je skrbno analiziral, kaj je na Dunaju počel Martin Krpan, in ugotovil, da bi se od njega lahko marsikaj naučili tudi sodobni diplomati. Andreja Kopač se je posvetila lanskima Prešernovima nagrajencema Gregorju Luštku in Rosani Hribar, v Rasti je svoj prostor dobila tudi trebanjska akademska slikarka in ilustratorka Maja Kastelic, ki s svojimi ilustracijami prodira celo na mehiško in kitajsko tržišče, v literaturi namenjenemu delu Rasti pa se na slovensko literarno sceno vrača Ilka Vašte s svojim pred pol stoletja napisanim in še neobjavljenim romanom Žrtev novega življenja. Po dolgem času se s svojimi pesmimi v javnosti pojavlja novomeški pesnik Mitja Bukovec, ki se mu s svojo poezijo, ki sta jo večino napisala v Novem mestu, pridružujeta gosta pesniške rezidence založbe Goga albanski pesnik Arben Idrizi in bosanski pesnik, novinar in publicist Ahmed Burić.
Za konec velja opozoriti na literarni natečaj revije Rast. Pisce vabimo, da preberejo uvod v novi roman Mihe Mazzinija Zemljevidi tujih življenj, ki bo sredi poletja izšel pri založbi Goga, in napišejo nadaljevanje. Najboljša zgodba bo nagrajena s 500 evri in objavljena v naslednji številki Rasti.
