Ko je tokijska univerza leta 1997 za dve leti uvedla fakultativni program učenja slovenskega jezika in kulture, je poučevanje prevzela Jelisava Dobovšek Sethna. Novomeščanka, ki izhaja iz znane profesorske družine Dobovšek in jo njena generacija pozna pod imenom Biba, je na Japonskem takrat že učila angleščino, iz katere je v Londonu tudi magistrirala. Pater Janez Mihelčič, ki je tudi lingvist in je na tokijski jezuitski univerzi takrat predaval ruščino, zdaj pa v Kirgiziji predava japonščino, ji je predlagal, naj prevzame to delo.
Očitno jo je dobro poznal, saj bolj profesionalne, vztrajne, zagnane, predane in uspešne učiteljice našega jezika in kulture ne bi mogel najti. Jelisava Dobovšek Sethna je obsežno in globoko zajela naš jezik in kulturo, o čemer pričajo tudi posnetki na spletnem kanalu YouTube, na katerem lahko slišimo, kako iz grl japonskih študentov milo zveni naša himna ali pa pesem Lipa zelenela. Pripovedovala jim je o simbolnem pomenu lipe za Slovence, se spomnila, kako jo je v osnovnošolskem pevskem zboru pela ob slovesu od učitelja in slikarja Vladimirja Lamuta. Poleg naše glasbe je v teh letih svojim študentom približala tudi mnoge nekdanje in sodobne literarne ustvarjalce, ki so jih tudi prevajali, med drugim Eriko Vovk, Vinka Ošlaka, Vinka Möderndorferja in Nejca Gazvodo, ter številne slovenske filme.
Poleg klasičnih filmov – Kekca, ki je bil prvi slovenski film, predvajan na Japonskem, Doline miru ali Plesa v dežju – so njeni slušatelji spoznavali tudi sodobne filme, kot so Petelinji zajtrk, Rezervni deli, Dvojina, Zvenenje v glavi, Predmestje, Čefurji raus in Razredni sovražnik. Filmi so pomemben element pri učenju pogovornega jezika in spoznavanja načina življenja, vrednot, zgodovine, kulture …
Njena ljubezen do filma klije še iz gimnazijskih let, ko se je s skupino sošolk pod mentorstvom razredničarke in profesorice slovenščine Erne Horvat pomerila v radijski oddaji Pokaži, kaj znaš na temo slovenskega filma. Na Japonskem je zelo dejavna tudi pri organizaciji in izvedbi festivalov slovenske sodobne literature in filma. V sklopu teh dogodkov sta pri njenih študentih v živo gostovala tudi Vinko Möderndorfer leta 2006 in Nejc Gazvoda leta 2010, prek telekonferenc pa tudi Vlado Škafar, Rok Biček in Goran Vojnović. V sodelovanju z institucijami iz domovine so na Japonskem obeležili tudi 200. obletnico rojstva Franceta Prešerna in 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja. Študentje, ki so se v teh letih učili slovenščine in so člani študentskega pevskega zbora, pa so zapeli tudi na proslavah ob slovenskem kulturnem prazniku.
Biba Dobovšek Sethna je poudarila zelo uspešno povezovanje z našim Centrom za slovenščino kot drugim tujim jezikom, ki je že na začetku, torej pred 19 leti, podprl tečaja slovenskega jezika in kulture. Udeležilo se ga je 18 študentov z različnih študijskih področij in z različnih stopenj. Po teh prvih dveh letih učenja slovenskega jezika in kulture je Jelisava Dobovšek Sethna dobila povabilo specializirane tokijske univerze za tuje jezike, da s tem programom nadaljuje v sklopu študija slovanskih jezikov ruščine in češčine. Več kot sto študentov se je nabralo v teh letih. Nekateri so bili tudi na obisku v Sloveniji. Ti študentje so verjetno prebrali in prevajali veliko več del sodobnih slovenskih literatov in videli veliko več naših filmov kot večina Slovencev v domovini.
Motivi za učenje slovenščine so med japonskimi študenti različni. Največ je med njimi lingvistov, ki si želijo spoznati še enega od evropskih oziroma slovanskih jezikov. Za mnoge je zanimiv srednji spol, še več si jih želi spoznati dvojino. Poleg te pa slušateljem, med katerimi so tudi študentje z drugih fakultet, pričakovano povzročajo največ težav skloni, spremenljivi poudarki itd.
Do zdaj v 130-milijonski Japonski in 14-milijonskem Tokiu še ni bilo pobud za učenje slovenščine za poslovneže, letos pa se je pokazala tudi ta možnost. Predvsem sodelavci blagovne znamka Elan so okoli sebe zbrali skupino odraslih, ki si želijo učiti slovenščine, in tako ima Jelisava Dobovšek Sethna pred seboj nov izziv, tako kot je izziv zajeti najpomembnejše točke bogate zgodovine in sedanjosti Novega mesta in Dolenjske v sorazmerno kratek prispevku, ki bo del knjige o Sloveniji. Ta bo v japonskem jeziku izšla prihodnje leto v Tokiu.
