Galerija Škof, ki sta jo leta 2000 ustanovila Rudi in Jožica Škof, se lahko pohvali s številnimi odmevnimi kulturnimi projekti.
Jožica Škof je poznana po svojih likovnih delih, ki jih razstavlja na samostojnih razstavah doma in v tujini, sodeluje v likovnih kolonijah in pri skupinskih razstavah na različnih razstaviščih. Rudi Škof rad proučuje, obnavlja in varuje dediščino. Ustvarja miniature v kamnu, manjše skulpture in tudi večje kipe ter umetniške elemente za opremo javnih prostorov. Skupaj sta leta 2010 prejela Trdinovo nagrado za delovanje na področju kulture.
Rezultat njunega sodelovanja s kamnoseštvom IKA-UM je Kiparska kolonija Novo mesto, ki jo z veliko mero domiselnosti uspešno uresničujejo že več let. Ustvarjalci v kiparski koloniji klešejo slovenski naravni kamen, in čeprav ne upoštevajo dosledno vseh kiparsko-likovnih prvin, njihove stvaritve navdušujejo in so spomeniki našega časa, ki se bodo ohranili za prihodnje rodove.
V sodelovanju z okoljem
Javni kipi prostor plemenitijo, dodajajo mu simbolno vrednost, odražajo vrednote družbe in obeležujejo pomembne dogodke ali nas spominjajo na osebnosti, pomembne za kulturo in zgodovino. V galerijah, na svetovnih razstavah in na prostem tvorijo povezavo med umetnostjo in družbo ter zrcalijo čas, v katerem nastajajo.
Ideja za kiparsko kolonijo Tretja razsežnost – Novo mesto leta 2005 se je rodila Pod topom. V gradbeni jami so umetniki našli velike skale, primerne za klesanje. Pred osnovno šolo so oblikovalce spodbujali krajani Drske in občudovali navdušeni osnovnošolci. Kolonija je bila posvečena počastitvi Trdinovega leta in mojstri so spomin na pisatelja vklesali vsak v svojo umetnino. Podobo pisatelja Janeza Trdine je vklesal Andrej Gerbec iz Novega mesta, Trdinovega Zlatopera pa Zvone Predalič iz Ljubljane. Franci Kocjan iz Zagrada pri Škocjanu je v kamnu obelodanil situlo – posvečeno Novemu mestu. Materinstvu je svojo umetnino poklonil Alojz Rak iz Dolenjega Boštanja, navdušen nad Dogodkom v mestu Gogi pa je upodobil tudi Slavka Gruma. Monumentalno je delo Božji dar, grozdje, ki ga je v kamnu prikazal Marjan Stepan iz Novega mesta. Rudi Škof je upodobil funkcionalno skulpturo Velikega polža, ki je lahko tudi igralo. Voda – vir življenja, ki priteka iz izvirov in potočkov Gorjancev, je navdihnila Leopolda Trbovca iz Novega mesta.
Devet skulptur je umeščenih na Ulici Slavka Gruma kot kamnita forma viva Krajevne skupnosti Drska in poudarja vstop v poslovno stanovanjski prostor te največje krajevne skupnosti Novega mesta.
Vez generacij
Kiparska kolonija Novo mesto leta 2014, poimenovana Vez generacij, je bila posvečena izdelavi kamnite mize pred Humanitarnim centrom kot neke vrste zahvala za to, da v center skrbno negujejo odnose med generacijami. Miza pripoveduje zgodbo situlske umetnosti na okljuku reke Krke, krasijo jo verzi Smiljana Trobiša: »Struga življenja reki dala je najlepšo pot.« Mizo so ustvarjali Stane Jakopin, Rudolf in Jožica Škof, Rado in Gabrijela Čepič, Franci Kocjan, Marjana Vidic, Ciril Povše ter Jelka in Andrej Hudoklin.
Prostor s kamnito mizo pred Humanitarnim centrom je danes mesto srečevanj krajanov, prireditveni prostor ob državnih in kulturnih praznikih, je prostor srečevanj različnih generacij. Umetnost je zaznamovala prostor in postala tudi praktično uporabna.
650 let Novega mesta
Dolenjski ustvarjalci v kamnu so častitljivo obletnico Novega mesta leta 2015 vklesali v naravni slovenski kamen in iz njega oblikovali trajne umetnine – tri kamnite klopi s situlsko pripovedjo. Dve klopi sta umeščeni v prostor Glavnega trga kot trajno pričevanje o ljubezni današnje generacije do rodnega mesta in kot obeležje spomina na njegovo bogato zgodovino. Tretja klop, umeščena v poslovni prostor Krajevne skupnosti Drska, pa simbolno povezuje staro mestno jedro in njegovo zgodovino s sodobnim ustvarjenjem in razvojem modernih sosesk našega starodavnega mesta.
Klopi, polne spominov, sporočil in opozoril, so kot umetnine zasnovali in ustvarili Rudolf in Jožica Škof, Stane Jakopin ter Franci Kocjan.
Primicova Julija
Lansko leto je delo mojstrov dobilo krila v številnih novih zamislih. Kiparska kolonija Novo mesto je v Dijaško-študentskem domu navdihnila pesnike in pesnice, odprla je vrata ideji o rastočem Parku mladosti, vgradila spomine na stoto obletnico dolenjske železnice, izjemno pozornost posvetila Novomeščanki Primicovi Juliji in ostala zvesta situlski pripovedi ter klopem, klesanim ob 650-letnici Novega mesta.
Sredi obstoječega Parka mladosti je kamnita miza z mozaiki in klopmi kot simbolna nosilka, ki združuje družino, povezuje prijatelje in znance, znanstvenike in državnike. Okroglo mizo so umetniki umestili v masivno litoželezno pogonsko kolo parne lokomotive, ki je vozila tudi po progi ob nastajajočem Parku mladosti. Podoba Primicove Julije je vklesana kot globok relief v masiven osamelec, izkopan pri gradbenih delih, in umeščena kot samostojna celota parka. Poleg Julije, mize in klopi sta še dve informativni skulpturi, ki nakazujeta odprtost prostora za prihodnje ustvarjanje. Izvirno in vsebinsko domišljeno delo so zasnovali in izklesali kiparji Rudolf in Jožica Škof, Stane Jakopin, Rado in Gabrijela Čepič, Franci Komljanec, Danilo Rovan, Simon Čermelj, Jože Vodopivec, Vojko Vovk, Peter Česen, Franci Kocjan.
Škupanje
Kiparjenju ni videti konca. V Gornji Lokvici v Beli krajini je mojstre leta 2016 navdihnilo škupanje – priprava slame za slamnato streho pri Nemaničevih, ki so dobrote za svoje delavce postavljali na veliko kamnito mizo v uti, obdani z brajdo. Dolenjski ustvarjalci v kamnu so se organizirali v kolonijo in to mizo iz lapornatega apnenca, težko približno tri tone, spremenili v kamnito umetnino. Fotografirali so v narodno nošo oblečenega moškega in žensko pri škupanju in ta motiv vklesali v mizo. Projektirali in klesali so jo Rudi in Jožica Škof, Gabrijela in Rado Čepič ter Ivo Fekolj.
Pogled v prihodnost
Prizadevanja Kiparske kolonije Novo mesto na področju kiparjenja v kamnu dobivajo dolgoročni pomen za umetniško in podjetniško ustvarjanje. Mojstri imajo formalno izobrazbo s področja klesanja v kamnu, skrbijo za svoje nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje pri Francu Kocjanu in pridobivajo praktične izkušnje. Znajo ustvarjati po načrtu, poznajo materiale, orodja in metode dela s kamnom in so sposobni svoje navdihe umetniško udejanjati. Svojemu umetniškemu navdihu in skupnemu cilju so primerno organizirani, poznajo potrebno infrastrukturo in poti za pridobivanje materialne podpore.
Vseh dvaindvajset dosedanjih udeležencev Kiparske kolonije Novo mesto se je uspešno uveljavilo v stroki in v javnosti. Prihodnost skupnega kiparjenja v organizaciji Galerije Škof bo odvisna od nadaljevanja tega pozitivnega trenda v medsebojnih odnosih sodelujočih. Pogled v prihodnost kiparske kolonije bi bilo mogoče usmeriti najmanj na področja umetnosti, turizma, urbanizma in gradbeništva.
Z načrtnim skupnim kiparskim delom v prihodnje bo mesto postalo še bogatejše v svojem kulturnem poslanstvu.
